Če se je pred dobrega pol leta, ko se je vlada odločila uvesti tako imenovani davek na luksuz, s katerim je med drugim dodatno obdavčila vse avtomobile s prostornino motorja nad 2,5 litra, o negativnih učinkih, ki v proračun v najboljšem primeru ne bodo prinesli dodatnega denarja, le sklepalo, špekuliralo in ugibalo (sicer s precej veliko verjetnostjo, a vendarle ugibalo), so se ti zdaj pokazali tudi v praksi. Čeprav je velika večina uvoznikov in prodajalcev, pa tudi tistih, ki so si vsaj bežno ogledali kazalnike prodaje, opozarjala, da gre za »račun brez krčmarja«, se je parola »obdavčili bomo luksuz« očitno slišala preveč privlačno. »Gre samo za 'PR-aktivnost', brez natančnih izračunov,« je že takrat med drugimi opozoril predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije in direktor Toyote Slovenija Gregor Mauko.

Izkupiček te »PR-aktivnosti« pa je bil pičel, ali bolje rečeno, njegova končna bilanca je celo negativna. Vladna napoved dodatnih letnih prilivov je namreč znašala sedem milijonov evrov, v pol leta od uvedbe pa se je v proračun od dodatnega davka steklo 1,2 milijona. Ob tem je na drugi strani še več denarja zaradi dodatnega padca prodaje steklo stran – brez dodatnega davka bi bilo namreč zagotovo prodanih več avtomobilov z večjimi motorji, izkupiček davka na dodano vrednost (DDV) in davka na motorna vozila (DMV) od večje prodaje pa bi zlahka presegel omenjenih 1,2 milijona evrov. S tem se spet strinja velika večina, z izjemo ministrstva za finance, kjer napake ne priznavajo in iščejo pozitivne stvari tam, kjer jih ni.

Izračuni brez realne osnove

Za osvežitev spomina: od 1. julija lani se za avtomobile z motorji nad 2,5 litra prostornine obračunava dodatni davek, in sicer od prodajne cene vozila brez DDV ter hkrati z »običajnim« DMV. Plačuje ga proizvajalec oziroma prodajalec vozila, le-ta pa ga seveda vračuna v ceno vozila za končnega kupca. Stopnja dodatnega davka za avtomobile z motorji z delovno prostornino med 2500 in 2999 kubičnimi centimetri (ccm) znaša osem odstotkov, za motorje med 3000 in 3499 ccm 10, med 3500 in 3999 ccm 13, za avtomobile z motorji s 4000 ccm ali več pa 16 odstotkov. Ob uvedbi so tudi objavili zgoraj navedene pričakovane številke, ki pa so se izkazale za zgrešene in prenapihnjene. Ob uvajanju dodatnega davka na motorna vozila se je pri oceni finančnih učinkov namreč, tako ministrstvo za finance, »upoštevalo podatke iz centralne evidence registriranih motornih vozil, ki je v pristojnosti ministrstva za infrastrukturo in prostor. In sicer se je izhajalo iz podatkov o številu na novo registriranih motornih vozilih v preteklem letu (torej letu 2011) glede na prostornino motorja. Upoštevajoč davčne stopnje in strukturo motornih vozil je bilo ocenjeno, da bodo prihodki iz dodatne obdavčitve na letnem nivoju višji za okoli 7 milijonov evrov oziroma za polovico leta za okoli 3,5 milijona evrov.«

Lepo in prav, a kaj, ko so številke o prodaji že na polovici leta govorile, da je ta v primerjavi z letom prej, torej tistim, na podlagi katerega so bili opravljeni izračuni, padla za 13 odstotkov in so bile napovedi za drugo polovico leta že v osnovi še bolj črnoglede. Vsakomur pa je jasno, da bo dodatni davek prodajo v tistem delu, ki se ga dotakne, še dodatno oklestil. A na finančnem ministrstvu kljub številkam, ki so neizprosne, niso storili koraka nazaj in priznali zmote. Menijo namreč, da zaradi splošnega padca prodaje za okoli 15 odstotkov samo davčna politika ne bi bistveno vplivala na obnašanje potrošnikov. Ob tem so ponudili še eno razlago: »Osnovni namen dodatnega davka na motorna vozila je bil javnofinančni učinek, vendar se je želelo predvsem porazdeliti breme javnofinančne konsolidacije na krog zavezancev z večjim premoženjem. Obenem pa se skozi vključevanje okoljske komponente v davek na motorna vozila želi spodbuditi zmanjševanje nakupa okoljsko bolj obremenjujočih vozil, zato je mogoče vpliv obdavčitve s tega vidika oceniti tudi pozitivno.«

A prav vse omenjeno v najboljšem primeru temelji na trhlih temeljih. Prvič: o tem, da bo prodaja padla in bo še padala, ob uvedbi pač ni bilo nobenega dvoma. Na to so opozarjali in takšnemu načinu obdavčenja nasprotovali vsi, tudi in še posebej avtomobilistična sekcija, ki po besedah njenega predsednika v postopek izračuna ter dodatne obdavčitve ni bila vključena. Drugič: o tem, da je davčna politika še kako vplivala na obnašanje potrošnikov, govori dejstvo, da je bil samo v kategoriji avtomobilov z motorji s prostornino med 2500 in 3000 ccm po podatkih sekcije padec trga dvakrat večji od padca na splošno. In tretjič: to, da so motorji z večjo prostornino bolj okoljsko obremenjujoči in da gre tu iskati pozitivne vplive dodatnega davka, seveda ne drži kar samo po sebi. Sploh nekateri novi, in ti so podvrženi dodatnemu davku (za rabljene avtomobile se ta ne obračunava), so namreč tehnološko tako napredni, da so do okolja prijaznejši od številnih manjših. Na mestu je torej ugotovitev Gregorja Mauka: »Seveda je težko reči, da je ves upad prodaje avtomobilov z večjimi motorji posledica le dodatne obdavčitve, ker je tudi trg v drugi polovici upadal v primerjavi s prvo polovico. Vsekakor pa lahko zatrdim, tudi iz lastne izkušnje, da ima to, če se določena vozila podražijo tudi za 15.000 evrov, precejšen vpliv na prodajo vozil.«

Država ravna skrajno neresno

Soditi o tem, kolikšen je bil končni »minus«, se pravi, koliko več »luksuznih« avtomobilov bi bilo prodanih, če dodatnega davka ne bi bilo, in koliko več bi država iztržila na tak način, bi bilo po Maukovih besedah sicer čista špekulacija. Pa vendar dvomov o tem, da je izguba bila (in to ne majhna), pač ne more biti. Kar je ob odločnem napovedovanju dodat nih prilivov in ignoriranju mnenj strokovnjakov milo rečeno tragikomično. Zato tudi ne čudi slaba volja in ostra kritika zastopnikov, celo tistih redkih, ki so lani kljub težkim časom in splošnemu ogromnemu padcu dvignili prodajo ali pa doživeli komaj zaznaven padec. »Rečemo lahko le, da je bil to še eden od populističnih ukrepov vlade, pri katerem se je vnaprej vedelo, da državni proračun iz tega naslova dodatnih prilivov ne bo imel. Ocena, da je država z novo ureditvijo pobrala manj davkov, kot bi jih po stari ureditvi, prav gotovo drži, kot tudi to, da so nekateri kupci nakup oziroma menjavo vozila odložili, kar je za državo pomenilo dodaten izpad prihodkov iz naslova DMV,« meni Franci Bolta, direktor znamke Audi pri Porsche Slovenija.

Da je želja po povečanju proračunskih sredstev dosegla ravno nasproten učinek, se strinja tudi Igor Geršak, direktor področja osebnih in dostavnih vozil pri Mercedes-Benzu v Sloveniji. Pri tej blagovni znamki so lani beležili celo porast količinske prodaje za slabih 20 odstotkov, kar je pri splošnem padcu trga za 18 odstotkov lep rezultat. »Ob tem so nam prihodki porasli za 10 odstotkov, kar pomeni, da se nam je spremenila struktura prodaje. Eden od vzrokov je tudi dodaten davek. Da je ironija še večja, pa smo pri višji prodaji in pri višjih prihodkih obračunali kar 15 odstotkov manj davka na motorna vozila,« razlaga Geršak in dodaja: »Država absolutno ne sprejema pravilnih ukrepov, ker na eni strani ne spodbuja prodaje, po drugi strani pa spodbuja kupce, da se izogibajo plačilu davkov in iščejo poti, kako avtomobile registrirati zunaj Slovenije. Na tak način država izgublja tudi prihodke od zavarovalnin, cestnin in registracij. Skrajno neresno!« A še kako resnično...