Zhou ima za prihajajoči prehod v leto kače predplačilo za dva zmenka, v košarici pa še 60 poizvedovanj, o katerih se mora še dogovoriti in jih uskladiti. Kitajsko novo leto je kot velika migracija mravelj s povprečno tremi vožnjami z vlakom, avtobusom ali letalom na prebivalca, Čeprav je do vrhunca praznikov še deset dni, že zdaj poročajo o prenatrpanih postajah, kjer so oblasti potnikom postavile posebne šotore. Vzrok za vse večjo gnečo kljub hitro se razvijajoči prometni infrastrukturi je, da vse več Kitajcev živi in dela stran od rojstnega kraja, novo leto pa je pogosto edina priložnost, da se vidijo s starši in drugimi sorodniki. In prav za mnoge mlade Kitajke takrat nastopi stresno obdobje, saj se od njih ne pričakuje samo, da pokažejo, kaj so dosegle v minulih dvanajstih mesecih, ampak se v še vedno globoko seksistični družbi, kjer neporočene ženske po tridesetem celo uradni mediji opisujejo kot »preostanek«, nujno sprašuje po partnerju in predvidenem naraščaju. V izogib temu velja domov pripeljati čednega in komunikativnega fanta, četudi ga bodo starši in sorodstvo videli prvič in zadnjič v življenju. In »rent-a-fantom« cena očitno raste. Zhou je skromen, nekateri zahtevajo tudi tja do 1500 juanov. Sam držanje za roke, poljube na lice in čelo ponuja »gratis«, francoskim pa se izogiba, zmotno prepričan, da se tako lahko okuži z aidsom. A razmerja po njegovih sicer še skromnih izkušnjah ne gredo daleč. Dekleta in ženske se za najem odločajo iz več razlogov, nekatere so ločene in skušajo to prikriti, druge se želijo znebiti fanta, tretje potrebujejo zgolj spremstvo na prijateljičino poroko. Večina pa ga vendarle potrebuje za tiste tri praznične dni doma, da starši vidijo, da ima tam v oddaljenem kraju vsaj fanta.

Ljudje v objektivu