Predsednik DPS Veno Taufer je na začetku citiral Primoža Trubarja: "Važno je stati inu obstati". "Etika je v tem, da se mora tisti, ki hoče obstati, vprašati zakaj stoji in zakaj hoče obstati," je dejal Taufer.
Prebiral je Majniško deklaracijo in komentiral, kakšno je današnje stanje v Sloveniji. "Je ta država res postala suverena?", se je vprašal Taufer. Njegovo vprašanje se je nanašalo na obnašanje slovenskih oblasti.
"Ošabni in prevzetni smo tudi zanemarili vzhodnoevropske in balkanske narode, s katerimi so se že od Trubarjevih časov tkale vezi. Zapravili smo prednost, ki smo jo imeli kot vodilna država na tem območju, in zdaj smo na repu," je bil jasen Taufer. Tudi pri spoštovanju človekovih pravic smo pogrnili kolikor smo dolgi in široki, je dejal.
Po govoru Tauferja je prišlo na oder prvih pet govornikov, "veteranov, ki so sodelovali pri nastajanju države". France Bučar, Spomenka Hribar, Tone Peršak, Peter Kovačič Peršin in Miha Butara.
Prvi je spregovoril France Bučar. "Komunistična vlada je ustvarila družbo, ki jo je skrbno planirala in gojila 50 let. Bistvo je bilo, da smo vsi enaki, a tudi vsi brez pravic. Z osamosvojitvijo smo želeli spremeniti družbo v temeljih. Demokracija ni čreda ovac, ampak strukturirana družba. Je rezultat počasnega, sistematičnega dozorevanja družbe v telo, ki je sposobno te naloge opravljati. Tega mi nismo storili. Osamosvojili smo državo in mislili, da je stvar opravljena. Že v začetku se je pojavila dilema: do zdaj ste vladali vi, zdaj bomo mi. In to se vleče do danes. Če želijo ljudje samo vladati, se morajo zavedati, kaj je za vladanje potrebno. Vse je bilo podrejeno vprašanju, kdo bo vladal." Če oblast zahtevamo samo zase, pridemo v totalitarizem, neizbežno, je poudaril Bučar.
"Dokler bomo imeli parlament, ki je popolnoma odvisen od nosilcev moči, toliko časa bo to država s parlamentarno demokracijo, ki nima ne parlamenta ne demokracije," je poudaril Bučar.
Spomenka Hribar: "V naši zgodovini so bile tri situacije, ko so se ljudje znašli v apatiji in strahu: Leta 1941, konec 80. let in danes." Vstaja danes je edina, ki se dogaja proti lastnemu vodstvu, je dejala. Poudarila je, da moramo danes najti skupne cilje in skupno pot.
"Spremeniti moramo odnos do sveta, naš medsebojni odnos. Pristati moramo, da smo enakopravni in enakovredni. Zdaj pa smo že zombiji. Spremeniti moramo kulturo medsebojnega obnašanja," je dejala hribarjeva. "Kdor pride zdaj na oblast, ima državo za svojega talca. Tu levice in desnice ne gre enačiti. Desnica je pravi in edini naslednik boljševizma iz prejšnjega sistema." Vse institucije države so potrebne rehabilitacije, uspelo pa nam bo, če bomo znali sodelovati, je zaključila.
Tone Peršak je dejal, da smo prevzeli videz demokracije, bistva pa ne. Slovenska delokracija se je po njegovem mnenju popolnoma izrodila. "Slovenske stranke niso vsebinske, ampak vezane na eno osebo, ljubljenega vodjo, ki ima status nedotakljivega idola in ima totalitarno oblast." Kultura je za družbo bistvena, je poudaril Peršak. "Kultura je za državo nekaj, kar je odrinjeno na rob in nekaj, kar ni nujno potrebno."
Peter Kovačič Peršin: "Če kot družba zavržemo etične vrednote, bomo padli v barbarstvo. Ker smo dolžni dvigniti svoj glas proti razpadu vrednot, se zavedamo, da je naše edino orodje in orožje beseda. Zato naj bo odločna, da bo imela kakšen učinek." Danes so ogrožene vrednote naše družbe, je še dejal. "Prva izmed njih je svoboda. Predvsem gre za teptanje človekovih pravic." Človek je danes ponižan v predmet uporabe, je pripomnil. Omenil je tudi plenjenje države in osebno okoriščanje nekaterih.
Če politiki kršijo moralne standarde, bi morali odstopiti iz položaja, je dejal Kovačič Peršin. Tudi deljenje na leve in desne bi se po njegovem mnenju moralo končati. "Demokracija pade na morali."
Miha Butara se je vprašal, "Zakaj sem tu? Ukradli so nam državo!"
"Na pohodu je klerofašizem, kot ga naša generacija ni nikoli poznala. Kdor tega ne prepozna, je slep. Oblastniki hočejo prestrašene, ubogljive in bogaboječe ljudi. Nedemokratom sporočam: ne gospodje, tako ne bo šlo!" Ko se slovenski narod združi, ni več poti nazaj, je dejal Butara.
"Ta vlada nam pod vodstvom Janeza Janše vsiljuje tudi slabe rešitve, siromaši ljudi in drži v negotovosti dva milijona naših državljanov. Po Sloveniji se plazi strah in brezposelnost. Pa vendar se dogaja preobrat." Gibanje civine družbe z veličastno vseslovensko vstajo je vse močnejše, je dejal Butara.
V dvorani so med občinstvom tudi članice ženskega pevskega zbora Kombinat, ki so v ozadju dvorane vstale in zapele ter požele bučen aplavz.
Na oder je nato prišlo drugih pet govorcev: Igor Koršič, Remzo Skenderović, Jože Pirjevec, Miran Zupanič, Matjaž Hanžek.
Igor Koršič: "Demokratični sistemi in vrednote so strogo kršene." Janša z zarotami ohranja svoj obstoj že dvajset let, je povedal. "Vse so prevzeli, celo predsednika države." Glavni problem ni Janez Janša, problem smo mi, ki ne vemo, čemu se moramo v demokraciji upreti, je poudaril Koršič." Vedeli so, kaj delajo, ko so se spravili na kulturo, je dejal, kajti to je tisto, kar nas drži skupaj.
"Združiti se moramo v gibanje raznovrstnih, ki bo v parlamentu zamenjalo neodgovorne.
Remzo Skenderović je povedal, da bi morali biti poslanci ljudski. Tako pa uničujejo socialno državo. Nadaljnje sesutje države bi jim morali onemogočiti. "Še slabše je lahko, zato nas ne sme biti strah upreti se." Predlagal je odstop obstoječe vlade in ustanovitev ekspertne. "Vsem, ki imajo več kot dva milijona evrov, bi morali zamrzniti premoženje, dokler se ne ugotovi njegov izvor," je tudi povedal. Dosledno bi morali tudi ločiti cerkev od države, je dejal. "Slovenija mora biti socialna država. Zagotoviti bi morali, da na naslednjih volitvah ne more kandidirati nihče, ki je v slovenski politiki več kot deset let."
Jože Pirjevec: "V procesu iz socializma v kapitalizem smo zabredli v ideološki konflikt, za katerega je v marsičem kriva katoliška Cerkev in z njo povezane desničarske sile. Pri tem ne gre pozabiti na levico, ki je ni." Poudaril je, da gre v Sloveniji le za boj za oblast.
"Ustvariti moramo Slovenijo, ki nas bo vredna," je poudaril Pirjevec.
Miran Zupanič: "Politiki še sebi ne morejo pomagati, kako ostati na oblasti, kako bodo pomagali nam." Vladati bi nam morala kultura dialoga, spoštovanja in sodelovanja, je dejal.
Matjaž Hanžek je pozdravil: "Drage zombijke, dragi zombiji." Se morda še spominjamo, ko je svetovna smučarska elita smučala in skakala na Elanovih smučeh, je vprašal Hanžek. "Najprej smo izvažali hlode, potem smo prišli do tega, da smo izvažali pohištvo, zdaj nam je uspelo to, da spet izvažamo hlode. Tranzicija je naredila takšno škodo kot druga svetovna vojna." Namesto dela nam ponujajo Karitas, namesto dostojnega kosila pečene golobe, je primerjal Hanžek.
Po Hanžkovem mnenju je najpomembnejša etična prenova družbe.
Darja Zaviršek: "Večje kot so družbene neenakosti, bolj so prikrajšane ženske." Je članica novega ženskega gibanja, ki se med drugim zavzema za dvig socialnih prejemkov in minimalnih plač na raven, ki omogoča dostojno življenje.
Ksenija Vidmar Horvat je dejala, da se dela nova zgodovina. "Odločamo se med dvema alternativama." Razlika med Zborom za republiko in vstajniškim gibanjem je velika, je povedala. Vstajniško gibanje nima vodje in se ga tudi ne trudi ustoličiti in razmišljati o tem, kako bo tam za vedno ostal, je še dejala. "Janez Janša ne stoji za osamosvojitvijo Slovenije, za tem stojijo kvečjemu ljudje, ki so stali na Roški." Omenila je tudi veliko vlogo kulturnikov. "Sama verjamem v družbo, s katero upravljamo ljudje. Ne pozabimo, cesar je gol, na nas je, da tako tudi ostane."
Lenart Zajc: "20. stoletje je ciklično ponavljanje nezadovoljstva ljudstva s svojo oblastjo." Politika se je ljudstvu odtujila, je dejal. "Neposredno soodločanje državljank in državljanov je nujno." Prisotnim je razložil, kako naj bi delovala neposredna demokracije, ki "ni neuresničljiva utopija, kot jo želijo nekateri predstaviti."
Boris Vezjak: "Praktično z vsemi današnjimi zahtevami se lahko uskladim in jih podpišem. Zdaj smo na tem, da jih uresničimo." Problematičan je odnos med politiko in družbo, je poudaril. "Politiki ne razumejo, da so naslovnik zahtev protestnikov. Izgubili so moralo."
"Politiki prezirajo ljudi na ulicah, ne želijo jim niti prisluhniti." Dlje kot politika vztraja na položajih, bolj dokazujejo, da morale ne premorejo, protesti pa postajajo vedno bolj legitimni.
Vuk Ćosić: "Pravično in solidarno družbo si moramo izboriti in ne nažicati od vladajočih."
Uroš Lubej: "Hvala Mariboru za severni veter, ki je razpihal Slovenijo." Razlogi za proteste so v nesposobnosti politike, je prepričan. Tudi on se strinja, da smo v podobni situaciji, kot smo bili pred dvajsetimi leti. "Spori med politiki spominjajo na nekdanje spore republiških vodij v Jugoslaviji." Zahtevamo sestop celotne partijske diktature, je dejal. Nad vlado, parlamentom, županom, mestnim svetom mora stati stalna grožnja razpustitve, je poudaril Lubej. To bi lahko dosegli z ljudsko nezaupnico.
Barbara Rajgelj: "Poudarila je potrebno popolno enakost ne glede na katerokoli osebno okoliščino." Vse spremembe, ki se bodo zgodile brez žensk, bodo netrajne in osiromašene ter neinovativne, je poudarila Rajgljeva. "Medtem, ko mi tu govorimo, ljudje trpijo."
"Preprečiti je treba levo ali desno oblast, ki bo sprejemala nečloveške socialne zakone."
"Zahvalila bi se, da ste me poslušali, čeprav nisem poročen heteroseksualni domoljubni starejši moški."
Dušan Keber: "Danes imamo mesijo, ki mesi svojo stranko, koalicijo, opozicijo, predsednika države. Upam, da ne mesi večino ljudi v tej državi." Naša borba bo dolgotrajna, je dejal.
Gaja Brecelj: "Nobenega objektivnega razloga ni, da se Slovenija spreminja v deželo brezposelnosti, socialne izključenosti in lačnih otrok."
Uroš Macerl: "Izpolnjevanje materialnih potreb je danes postal smisel življenja." Treba je najti pot iz tega in ponovno osmisliti življenje, je poudaril. "Naučiti se moramo zdravega odnosa do narave, tako bomo lahko imeli tudi zdrav odnos do sočloveka. Potrebujemo nov hišni red." Kapital je treba začet regulirat.
"Otroci so izpostavljeni oglasom. Staršev, ki bi morali vzgajati, pa ni, ker morajo cel dan delati za minimalno plačo."
Elena Pečarič: "Preseči moramo polje političnega. Poudarek moramo dati etiki. Posvetiti se moramo temeljiti preobrazbi ekonomskega sistema, poskrbeti za samooskrbo. Dodala bi še izstop iz Nato pakta." Želimo živeti v miru in ne imeti na vesti mrtve v tujih državah, je dejala.
