V Mestnem muzeju Ljubljana pojasnjujejo, da mesto na fotografskih posnetkih danes odkriva različne plasti dojemanja in konzumiranja urbanosti. Dogajanje na ulicah, stavbe, mostovi, drugi elementi mesta, ljudje in vse tisto, kar mesto določa kot urbano, na posnetkih dobiva interpretacijo tistega, ki posnetek ustvari. Danes je to vsakdo. Mobilne tehnologije in aplikacije, ki omogočajo dodajanje osebnega tona posnetkom, ki so zato še posebej edinstveni, omogočajo ustvarjanje zgodbe o mestu, kot ga vidijo njegovi prebivalci in obiskovalci. Na razstavi zato poizkušajo raziskovati te individualizirane poglede na mesto in drobec digitalne mestnosti iz družabnih omrežij prenesti v drug medij. Obenem želijo z razstavo pridobiti čim več posnetkov, ki bodo tvorili muzejsko hranjen zapis o današnjem času.
Za instagram oziroma druge podobne mobilne aplikacije za urejanje fotografij so se odločili prav zato, ker omogočajo več inovativnosti in individualizacije posnetka oziroma nekakšen dodaten hiter in preprost avtorski poseg v posnetek. Instagram je splošno dostopen, predvsem pa omogoča izdelavo hipnih posnetkov, ki so prek družabnih omrežij takoj dostopni v odprtih (javnih) ali zaprtih (osebnih) virtualnih galerijah, pojasnjujejo.
V Mestnem muzeju Ljubljana za podobne poskuse, da bi uporabo storitev za spletno deljenje podatkov preselili v muzejsko okolje ne vedo, zato ima razstava tudi eksperimentalen moment. Prav tako se ne bojijo, da bi podobne storitve kot so instagram, ki vsakemu posamezniku omogočajo ustvarjanje svoje lastne galerije, ukinile potrebo po klasičnih oblikah galerij, saj menijo, da oboje temelji na zadovoljevanju precej različnih potreb. Priznavajo pa, da omogočajo povezovanje muzejev in galerij z javnostmi, ki se sicer redkeje srečujejo z muzejskimi vsebinami.
»Posnetki, ki nastajajo in zapolnjujejo virtualne galerije ne le nastajajo v hipu, ampak v naslednjem hipu tudi že izginejo iz polja pozornosti, saj so tam hitro novi in novi posnetki. Šele s tem, ko nekatere od teh posnetkov izločimo iz teh hitro se spreminjajočih in dopolnjujočih se galerij in jih postavimo v muzejsko okolje, jih nekoliko zamrznemo v času in omogočimo, da njihova vsebina in estetika prideta do polnega izraza. Seveda pa je potrebno tudi v tem primeru, verjetno še bolj kot sicer, ločiti zrnje od plev,« so nam povedali.
Zainteresirani lahko svoje fotografije Ljubljane, njenega utripa in različnih dogodkov, nepremične in premične kulturne dediščine, simbolov mesta, pa tudi izvirnih in nenavadnih mestnih motivov, ki sicer niso prva asociacija ob omembi Ljubljane, pošljejo do 28. februarja na openmuseums@mgml.si, fotografija pa naj bo opremljena z zgodbo ali komentarjem. Fotografije bo ocenila žirija in med njimi zbrala najboljše, najbolj domiselne in najbolj zanimive, ki bodo na ogled od 24. maja do 30. septembra 2013, in se uvrstile v fotografsko zbirko Muzeja in galerij mesta Ljubljane.