Ali je bilo kaj strahu ob vrnitvi na letalnice po boleči izkušnji v Oberstdorfu?

Ne, a bi bilo boljše, če bi me bilo vsaj malo strah. Letalnica v Vikersundu je vklesana v skale, kar daje skakalcu občutek varnosti, zato sploh ne deluje zastrašujoče. Ko jo pogledaš, sploh nimaš občutka, da je trenutno največja na svetu. Ker nisem občutil strahu, sem skakal preveč na silo, namesto da bi šel umirjeno v vsak polet, zato sem imel dva dni velike težave. Če bi šel na zaletišče z nekaj strahu in spoštovanja, bi že v petek in soboto poletel dlje.

Skakalci pravite, da morate vsako skakalnico, na kateri ste prvič, po prvem preizkusu prespati.

Letalnice v Vikersundu nisem prespal, ker mi ji kratila spanec. Bil sem razočaran, jezen sam nase, a sem verjel, da bo naslednji dan boljše, in v dveh dneh mi je končno uspel preskok. Če si v formi, je tako tudi ob takšnih dogodkih, le vprašanje, kako si boš povrnil dobre občutke. Jaz sem ubral pot, da sem naredil analizo svojih skokov, pogledal, kako letijo najboljši, vse skupaj pa nato povezal v celoto in znova letel.

V pomoč vam je bil tudi ogled poleta sostanovalca v hotelski sobi Jurija Tepeša do 237 metrov.

Ko sem videl, kako nizko drži telo in roki, sem si rekel, da bom to poskusil še sam.

S Kranjcem sta imela podobne težave s prilagajanjem na letalnico.

Robi je takšnem mojster letenja, da na račun izjemnih občutkov majhne težave odpravi hitreje od mene in leti najdlje med vsemi.

Ali je po petem mestu v Vikersundu forma za polete takšna kot lani v Oberstdorfu, ko ste morali predčasno končati sezono?

Sem ji že zelo blizu. To se kaže v tem, da v zadnjih metrih poleta ne izgubljam, ampak od nedelje naprej pridobivam dolžino skoka. Tam, kjer sem običajno končal polet, me je zdaj zaradi boljšega položaja v zraku odneslo dlje. Ker se je lani po prvih poletih na Kulmu začela forma vzpenjati, to pričakujem tudi letos.

Osebni rekord ste pomaknili na 230 metrov.

Ker je doskočišče veliko, sploh nisem imel občutka, kako daleč sem poletel. Ko sem skočil 220 metrov, sem imel enak občutek kot na normalni skakalnici, ko pristanem na točko K pri 120 metrih. Na letalnici sploh nisem imel občutka, da sem letel ekstremno daleč.

Konec tedna bodo poleti v Harrachovu. Letalnica na Češkem je še ena, ki jo boste spoznali prvič.

Ničesar si ne upam napovedati. Videl sem jo, ker sem na istem hribu skakal na tekmah za svetovni pokal na 120-metrski napravi. Na prvi pogled je precej drugačna od tistih, ki jih poznam. Zavese ob njej so zelo velike in visoke, zato le upam, da tudi krivulja leta ne bo tako visoka. Vem, kaj moram narediti, čeprav so občutki zaradi profilov skakalnic razlikujejo od naprave do naprave.

V svetovnem pokalu imate 69 nastopov, najboljši uvrstitvi sta dve četrti mesti. Kako veliko breme je lovljenje prve uvrstitve na stopničke v karieri med posamezniki?

Zdaj je resnično že skrajni čas, da se to zgodi, a stvari ne smem prehitevati. Forma se vzpenja iz tedna v teden.

Vaš brat Cene je osvojil zlato kolajno na moštveni tekmi na mladinskem svetovnem prvenstvu v Libercu.

Še ena več doma. Ker se oče ukvarja s pohištvom, ni nevarnosti, da bi pri nas doma zmanjkalo prostora za odličja, ki jih osvojimo v skokih. Če bo treba, bomo pač dodali novo vitrino.