Ali varčevalni ukrepi vlade, zaradi katerih se poglablja kriza, vplivajo na nakup Medexovih izdelkov?

Povpraševanje po Medexovih izdelkih za ohranjanje zdravja se ni znižalo. Zaradi mile lanske zime, ki je botrovala manjšemu številu prehladov, pa se je znižalo povpraševanje po medu. Ob tem bi rada poudarila, da so v določenem obsegu varčevalni ukrepi nujni. Če imaš preluknjan sod in želiš vanj natočiti vino, boš najprej zamašil luknje. Pomembno je, da se ne zamašijo tiste luknje, skozi katere boš točil, temveč tiste, iz katerih izteka. A poleg varčevalnih ukrepov bo treba sprejeti tudi ukrepe za gospodarsko rast.

Vlada maši prave luknje?

O krizi se veliko govori. Kriza je prisotna predvsem v naših glavah, medtem ko do sprememb v družbi še ni prišlo. Brezposelnost se lani ni bistveno zvišala, plače v javnem sektorju so se začele zmanjševati šele po juliju. Glaven vpliv na nakupovalne navade imata predvsem velika negotovost in prestrašenost ljudi. Po drugi strani pa naraščajo prihranki v tujih bankah in »nogavicah«.

Kaj bi morala storiti vlada, da bi spodbudila potrošnjo?

Če bomo še naprej nenehno govorili o krizi, je to tako, kot bi avto stalno vozili z zategnjeno ročno zavoro. Obnašati bi se morali, kot da krize ni, delati s polno paro in se odzivati na vsak negativen tresljaj na trgu. Na neki način smo se izpeli. Vstopili smo v EU, Nato, prevzeli evro. Nihče ne ve, kaj je naš naslednji cilj. Ali je kdo vprašal ljudi, kakšno življenje želimo živeti: v slogu Američanov, Angležev ali Skandinavcev. Državljanom je treba pojasniti, kaj prinaša ena in kaj druga pot. Potem bi morali določiti mejnike in spremljati, ali smo na pravi poti. Pred kratkim sem zasledila, da kar 87 odstotkov mladih razmišlja, da bi zapustili Slovenijo. Slovenci smo zadosti pametni, da če bi videli cilj, bi bili pripravljeni zategniti tudi pasove. Če bomo želeli, da bodo mladi ostali v tej državi, bomo morali določiti neke cilje.

V preteklosti so za hiter razvoj Slovenije številni pripisovali precejšnje zasluge menedžerjem. Nenadoma so isti posamezniki postali družbeno zlo, črne ovce.

Ravnanje nekaj posameznikov je vrglo slabo luč na številne menedžerje, ki delajo dobro. V Sloveniji ima elita negativen prizvok, medtem ko so v tujini elite na vseh področjih nosilec razvoja.

So menedžerji pripeljali državo v takšno krizo ali so le priročna tarča vlade?

Kriza je posledica ravnanj politike, gospodarstvenikov in bankirjev. Nekaj menedžerjev je brez dvoma ravnalo moralno sporno. Med etičnostjo in zakonitostjo so pomembne razlike. Zaradi nedodelane zakonodaje, ki se jo je dalo zaobiti, so bile določene zadeve zakonite, po drugi strani pa zelo neetične. Pravi menedžer pa mora ravnati tudi etično.

Je vaša družina, ki lastniško obvladuje Medex, kadar koli zaobšla zakonodajo? Ste vedno ravnali etično?

Da. Pri lastninjenju podjetja je bila cena za vse enaka in pri notranjem odkupu delnic podjetja je morala sodelovati vsaj tretjina zaposlenih. V Medexu se je lastninjenje izvedlo v dveh delih, ko so zaposleni in njihovi družinski člani pokupili 60 odstotkov delnic. Že leta 1996 smo pridobili skoraj toliko delnic, kolikor jih obvladujemo danes.

Ste tajkunka?

Ne.

Zakaj tako mislite?

V razvitem svetu je tajkun pozitivna beseda. V kontekstu, ki se uporablja v Sloveniji, pa se tajkune označuje tako, da je posameznik prišel do premoženja na plečih drugih in se ni obnašal korektno. Lastninjenje Medexa se je izvedlo pred 16 leti. Nikoli nismo ravnali v smeri, da bi ogrozili poslovanje družbe. Ker so bili lastniki Medexa vedno zaposleni in njihovi družinski člani, je bilo treba z njimi delati zelo korektno. Edino zadovoljni ljudje, kar delavci Medexa so, lahko pišejo uspešne zgodbe.

Koliko medu so lani nabrale čebele?

Letina je slaba, saj se je izmenjavalo za čebele neustrezno vreme. Čebelam najbolj prijata vlaga in toplota. Dež jim ne ustreza, saj po dežju rastline še dva dneva ne zamedijo oziroma ne proizvajajo nektarja. Čebelam ne ustrezata niti veter niti suša. Lani se je pridelava medu znižala z 2200 ton v letu 2011 na 1300 ton. Več kot 3000 ton medu bi bilo v Sloveniji težko proizvesti.

Odkupite ves med, ki ga pridelajo čebelarji?

Da, odkupimo vse razpoložljive tržne presežke, saj se veliko medu proda na domu in prijateljem. K čebelarjem ga hodimo iskat. Ker morajo čebelarji s sladkorjem krmiti čebele spomladi in jeseni, jim takrat pogosto ponudimo tudi sladkor, za protivrednost pa nam pozneje dobavijo med.

Koliko znaša odkupna cena medu?

Za najbolj prodajani cvetlični med znaša okoli 3,5 evra za kilogram. Če bi želeli med izvažati v Nemčijo kot slovenski cvetlični med, je ta cena previsoka, saj z njo ne bi bili konkurenčni. Na slovenskem trgu pa je to poštena cena.

Čebelarjem med plačujete šele v 60 dnevih. Se vam ne zdijo takšni plačilni roki predolgi?

Ves med, ki ga prodajamo med letom, odkupimo do konca septembra. Medexovi plačilni roki pri trgovcih so bistveno daljši. Zadruge plačujejo vinogradnikom grozdje tudi po leto dni.

Kakšen problem predstavljajo ponaredki medu?

Analize medu so tako napredovale, da se lahko z njimi odkrijejo vsi ponaredki. Veliko afero s ponarejenim medom so imeli v eni od sosednjih držav.

Kateri so največji svetovni proizvajalci medu?

Po zadnjih podatkih se na svetu proizvede okoli 1,5 milijona ton medu, pri čemer Slovenija pridela promile svetovne proizvodnje. Kitajci izdelajo 400.000 ton medu. V EU se proizvede 200.000 ton medu, pri čemer je s 33.000 tonami največja proizvajalka Španija.

Koliko od vseh prihodkov v višini več kot 12 milijonov evrov Medex doseže s prodajo medu in koliko z izdelki na bazi medu?

Približno četrtino prihodkov dosežemo z medom, prehranska dopolnila pa predstavljajo 65 odstotkov prodaje. Medex zastopa tudi nekatere tuje proizvajalce blaga, na primer šumečih tablet.

Koliko blaga izvozite?

Tako kot predlani, ko se je izvoz zvišal za 20 odstotkov, se je prodaja v tujini povečala tudi v letu 2012. Ker izvažamo predvsem prehranska dopolnila, nam dosti časa vzame registracija izdelkov, pri čemer so v nekaterih državah registracijski postopki tako zahtevni kot pri registraciji zdravil. Celotno lansko leto smo se ukvarjali z registracijami za arabski trg, na katerega bomo predvidoma vstopili letos.

Ste navzoči na Konzumovih policah?

Ne. V državah nekdanje Jugoslavije se tovrstni izdelki prodajajo v lekarnah. Bolj ko se država razvija, bolj se širi prodaja prehranskih dopolnil in zdravil v običajnih trgovinah. V ZDA na primer prodajajo aspirine in tudi močnejša zdravila v klasičnih trgovinah.

Zakaj Medex ne proizvaja več medice?

Medico smo prenehali izdelovati pred leti. Medica vsebuje alkohol, Medexovo načelo pa je »zdravi z naravo« oziroma ohranjanje zdravja ljudi s čim manj predelanimi izdelki. Ker se niso vključevale v koncept zdravih izdelkov, smo leta 2011 prenehali izdelovati tudi napolitanke.

Je čebelarstvo s podjetniškega vidika perspektivno, se da z njim preživeti?

V EU obstaja le 60-odstotna samooskrbo z medom. Medtem ko se proizvede 200.000 ton medu, se ga okoli 150.000 ton uvozi. Veliki čebelarji selijo čebele s paše na pašo. Tako lahko poberejo tri, štiri paše in v enem panju pridelajo tudi do 50 kilogramov medu na leto. Panj stane okoli 130 evrov, čebelja družina za en panj pa približno 50 evrov. Če predpostavimo, da predstavlja izkupiček na panj 30 litrov medu, od kilograma medu pa čebelarji lahko iztržijo šest evrov, to skupaj znese okoli 1800 evrov. S čebelarstvom se začne postopoma; prvo leto na primer z 12 panji, prihodnje morda s 24 čebeljimi družinami in tako naprej.

Koliko znaša pridelek največjega slovenskega čebelarja?

Največji čebelar v Sloveniji, ki je tudi največji čebelar v Evropi, je Janko Pislak. Ima več kot 2000 panjev. Od čebelarstva živi nekaj odstotkov čebelarjev. Nekateri od njih tudi vzrejajo matice in pridelujejo matični mleček. Slednji predstavlja produkt žlez čebel, starih od pet do dvanajst dni, ki ne letijo in ne zapuščajo panjev. Pridelava matičnega mlečka ni odvisna od vremena.

Medex je eden od začetnikov apiterapije v svetovnem merilu. Vam je nekdanjo vlogo uspelo obdržati?

Medex je eden od začetnikov apiterapije, vede, ki nas uči, kako ohranjamo zdravje in zdravimo okoli petsto bolezni s pomočjo čebeljih pridelkov. Z medenimi sirupi smo inovativni v svetovnem merilu. Pri tem je pomembno vedeti, da je tovrstne proizvode težko prodajati Američanom. Za njih je med le neke vrste sladilo, bolj ko greš na vzhod, pa se ljudje zavedajo pomena čebeljih pridelkov.

Koliko prihodkov ste dosegli lani?

V obstoječih programih smo dosegli rast prihodkov iz prodaje, ker pa smo ukinili proizvodnjo napolitank, so se skupni prihodki iz prodaje zmanjšali za dva odstotka. V zadnjem kvartalu lanskega leta smo dali na trg veliko novih, inovativnih izdelkov. Zato pričakujemo, da bo leto 2013 težko, a vendarle uspešno.