"Finančna politika v teh dveh letih je bila milo rečeno neodgovorna," je dejal Roman Žveglič (SLS). Takrat vodilni politiki so se po njegovih besedah obnašali tako, kot da svet in z njim Slovenija ne bi doživljal krize, in sicer samo zato, da se jim ne bi bilo treba soočiti z napornimi reformami.
"Izposojali smo si denar, da bi živeli po kraljevsko," je bil kritičen Žveglič. Tudi Bojan Starman (DL) je opozoril da ne moremo trošiti več, kot se ustvari. Še bolj bi morali stisniti pas, da bi lahko tudi rodovom za nami omogočili podobno življenje, kot ga imamo mi, je menil.
"V teh dveh zaključnih računih se kaže politika prejšnje vlade Boruta Pahorja," je dejal tudi Andrej Šircelj in ugotovil, da tedanja vlada ni vodila nobene protikrizne politike, ampak je nadaljevala z zapravljanjem.
NSi: Odzivi Pahorjeve vlade niso bili ustrezni
Odzivi tedanje vlade na makroekonomske kazalce niso bili ustrezni, je soglašal Jožef Horvat (NSi). V teh letih ni bilo sistemskih varčevalnih ukrepov v smislu posegov v socialne transferje, pokojnine in plače ter nekatere druge zakonske pravice, bili pa bi nujno potrebni za konsolidacijo javnih financ, je menil.
Po drugi strani je Mirko Brulc (SD) izpostavil, da je bila letih 2010 in 2011 gospodarska rast pozitivna - tudi zaradi proračunskih ukrepov prejšnje vlade, ki je zagotavljala socialno varnost, vlaganja v raziskave in razvoj in zmerno varčevala. Okrevanje gospodarstva bi bilo lahko v prejšnjem mandatu hitrejše, vendar pa je gospodarska rast dodatno upadla zaradi posledic napačne ekonomske politike vlade Janeza Janše, ki je pregrevala gospodarstvo, je ocenil.
Alojzij Potočnik (PS) se je vprašal, zakaj je recesija Slovenija tako močno prizadela. Proračun je slika tega, je dejal, a dodal, da je bilo gospodarstvo preveč zadolženo. V prvih letih tega tisočletja je slovensko gospodarstvo sicer raslo hitro, a se pri tem pospešeno zadolževalo in s tem preko mere slabilo obrambne mehanizme pred morebitnimi krizami, je dejal.
Leta 2011 je proračunski primanjkljaj znašal 1,5 milijarde evrov
Leta 2010 je proračunski primanjkljaj znašal 1,7 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,5 milijarde evrov, je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Aleš Živkovič.
Med pomembnejšimi ugotovitvami revizije proračuna za leto 2010 je računsko sodišče izpostavilo, da neposredni proračunski uporabniki med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo tudi sredstva z nabavno vrednostjo en evro, kar pomeni kršitev zakona o računovodstvu ter slovenskih računovodskih standardov. Med osnovnimi sredstvi s takšno vrednostjo so tudi zemljišča in zgradbe.
Sicer pa revizorji pri reviziji zaključnih računov proračunov opažajo, da se določene napake pojavljajo iz leta v leto. Tako denimo vedno znova ugotavljajo podobne napake pri zavarovanju poroštev Slovenske odškodninske družbe in Družbe za avtoceste v RS, tudi sredstva za financiranje infrastrukture pri gradnji elektrarn na spodnji Savi so pogosto zagotovljena v nasprotju z zakonom. Veliko je tudi napak na področjih, kot so javna naročila in delovna zakonodaja, pogosto je nepravilno izkazana tudi vezava depozitov v poslovnih bankah.
Ob teh ponavljajočih napakah se pojavlja dvom v strokovnost ljudi, ki so odgovorni za izvrševanje proračuna, je menila Marija Plevčak (DeSUS). Zato v DeSUS vse odgovorne pozivajo, naj se držijo priporočil računskega sodišča za izboljšanje poslovanja in izvrševanje proračuna, saj se bo le tako mogoče izogniti netransparentni porabi državnega denarja, prikritim dokapitalizacijam ter slabemu vodenju bank in državnih podjetij.
