»Četrtega februarja bo zasedal svet KL. Do takrat se bodo predstavniki lastnika morali odločiti, kaj z družbo Lipica Turizem. Če ne bo dobila jamstva za najem kredita, bo treba ugotoviti njeno insolventnost. Potem začnejo teči določeni roki, in če v tem času ne najdemo rešitve, sledi stečaj. Ne vemo pa še, kakšne težave bi imela posledično Kobilarna Lipica, ki je s 300.000 evri terjatev največja upnica družbe Lipica Turizem. Pravniki tudi ugotavljajo, da je KL kapitalsko povezana z LT in da bi morala zato kriti stroške stečaja, torej poplačila odpuščenih delavcev in upnikov,« opozarja Bizjak in priznava, da je Lipica Turizem v slabšem stanju, kot je upal in pričakoval, da je, preden je direktorsko mesto prevzel od Tomija Rumpfa, čigar razrešitev je zahtevalo računsko sodišče. Na vprašanje, ali namerava svojega predhodnika ovaditi, Bizjak odgovarja: »Če bomo ugotovili, da so kršitve takšne, da je potreben pregon, bomo to storili.«

V LT imate le še trije zaposleni službene mobilne telefone, vsem drugim ste jih ukinili. Boste s tem ukrepom družbo lahko rešili pred stečajem?

Na ta način bomo na leto prihranili od 8000 do 9000 evrov. Stroške nam je uspelo znižati tudi z nekaterimi drugimi ukrepi. Zmanjšali smo zaloge in ponovno uvedli interni nadzor nad njimi, ki ga v Lipici zadnja leta ni bilo. Zaloge so bile prevelike, zato se je nakupljena hrana velikokrat pokvarila, zelo veliko je bilo tudi kala. Medtem ko je običajni standard v gostinstvu od tri do pet odstotkov kala, torej nabavljenega blaga, ki se ne porabi, je v Lipici ta delež znašal okoli 30 odstotkov. Pri inventuri smo ugotovili tudi kar nekaj mankov. Lignjev, denimo, je manjkalo skoraj 400 kilogramov, kam so izginili, pa, iskreno povedano, ne vem. Velik primanjkljaj je bil tudi pri alkoholnih pijačah in mesu, saj je prejšnje vodstvo ukinilo oziroma zelo zmanjšalo interni nadzor nad blagom, ki je v gostinstvu bistvenega pomena. Ni bilo pregleda nad tem, kaj je v resnici prihajalo v Lipico in kaj je iz nje odhajalo.

Natakarji in kuharji, ki jih je prejšnji direktor javno obtožil, češ da kradejo, so pred letom dni opozarjali ravno na to – da v Lipici ni nobenega nadzora nad hrano in pijačo...

Drži, saj so ukinili ekonoma. Mi smo ga takoj znova uvedli. Ekonom je ključna oseba v gostinstvu, ker nadzoruje vstop blaga v enoto. Če tam škriplje, ni več nadzora, kaj se dogaja naprej. In to so bili odkloni, ki so omogočali manipulacijo vsem zaposlenim – tistim na najvišjih kot tudi tistim na najnižjih položajih. Poleg tega je bilo skladišče zelo slabo varovano in zlahka dostopno.

Še decembra lani ste zatrjevali, da v Lipica Turizmu ne bo odpuščanj. Nasprotno, napovedali ste, da boste kvečjemu dodatno zaposlovali. Kako to, da je zdaj nenadoma odveč skoraj polovica delavcev?

Res je. Organizacija dela nas je v začetni fazi zmedla, zato nismo imeli pravega občutka. Vpogled v stanje zaposlenih je zaradi velikega števila nadur sprva kazal, da delavcev v gostinstvu in turizmu primanjkuje. Kasneje pa se je izkazalo, da upravljanje z zaposlenimi in delovnim časom ni bilo smotrno; nekateri so imeli enormno število nadur, po drugi strani je bilo veliko delavcev, v povprečju kar okoli 20 odstotkov, na bolniški. To je daleč nad slovenskim povprečjem.

Zdaj je nedvoumno, da je zaposlenih preveč in da plače predstavljajo več kot polovico vseh stroškov. Lipica Turizem ima trenutno 68 zaposlenih, na leto ustvari dobra dva milijona evrov prihodkov, od tega gre skoraj 1,3 milijona evrov za plače. Ko so v Lipici zaprli nekatere objekte (hotel Klub, bife ob igrišču za golf...), so zaposlene prenesli v hotel Maestoso, ki pa potrebuje le 19 delavcev in poleti še nekaj dodatne delovne sile v strežbi.

Denar za odpravnine imate?

Ne in potrebujemo ga okoli 280.000 evrov. Če bi ga imeli, bi bilo zdaj veliko manj težav, saj bi lahko z zaposlenimi sklenili neki dogovor in bi se marca znebili velikega dela stroškov dela. Ključni del racionalizacije je namreč zmanjševanje stroškov dela, ki bi se ga morali postopno lotiti že leta 2007. Že takrat, ob ustavitvi družbe Lipica Turizem, se je vedelo, da je zaposlenih preveč, in če bi njihovo število zmanjševali postopno, bi bilo danes vse skupaj veliko manj tragično in turizem ne bi bil več v težavah.

Koliko ljudi boste odpustili in po kakšnih merilih?

Glede na finančno stanje bi morali takoj odpustiti 60 odstotkov zaposlenih. Koliko jih bomo v resnici, še ne vemo. Kuharje imamo zelo dobre, a bomo morali najboljše dati stran, saj smo sprejeli kompromis, da bomo najprej dali odpoved tistim, ki bodo lahko najprej našli službo, torej mladim. Težava je tudi, ker imamo skoraj deset odstotkov zaposlenih, ki jih pred odpuščanji varuje zakon. So tudi skupine ljudi, pri katerih je zaposlen le eden od zakoncev, drugi je brez službe.

Ob prevzemu funkcije ste dejali, da je na Balkanu zelo velik interes za obisk Lipice. Koliko gostov ste do zdaj pripeljali iz držav, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije?

Pridobili smo poslovne partnerje, ki pa čakajo, kaj se bo zgodilo z Lipico. Zaradi trenutnega zelo slabega finančnega stanja se ne upamo zavezati s pogodbami, saj se lahko zgodi, da bo šla družba v stečaj in bomo morali hotel Maestoso zapreti. To pa bi bil najslabši možen razplet. Resno se sprašujem, ali bo v tem primeru kobilarna še lahko ustvarjala toliko prihodka iz tržne dejavnosti. Ne glede na to, da imajo nekateri pomisleke, ali je turizem v Lipici sploh potreben, so se obiskovalci navadili, da imajo tukaj tudi restavracijo. Ne vem, kaj bi se zgodilo v primeru zaprtja Maestosa – bi zaradi tega v Lipico prišlo le deset odstotkov manj ljudi ali bi se obisk celo prepolovil? Tega ne zna nihče predvideti. Največji problem pa je, ker bo v primeru zaprtja začel hotel fizično propadati, kot že propadata bazen in wellness v njem, ki so ju zaprli pred dobrima dvema letoma.

Veliko je tudi razmišljanj, da bi Lipico oddali v najem. Kaj vse – oba hotela ter igrišče za golf in tenis ali tudi kobilarno?

Kobilarne nikakor, saj je to državni spomenik in nekaj, kar ne sme delovati po tržnih načelih. Bojim se, da bi imeli v primeru, če bi oddali v najem tudi kobilarno, le še 15 lipicancev v turističnem hlevu in nič več. Pri kobilarni ni ekonomske logike. Če se že hočemo postavljati z lipicancem, je to treba plačati.

Zakaj avstrijska kobilarna lipicancev Piber nima takih težav kot Lipica?

Ker je to Piber. Ker je Avstrija. Tam je drugačna miselnost, drugačen način upravljanja. Dokler je država lastnica in upravljalka Lipice, se pač dela, kot se. Lipica je le pomanjšana Slovenija.

Kako bi Lipico opisali v nekaj stavkih? Ko je bil Borut Pahor še predsednik vlade, je dejal, da je sramota za slovenski turizem.

Lahko se mu pridružim v tej oceni. Lipica je zapostavljen sistem, ki je bil prepuščen najrazličnejšim interesom, tako notranjim kot zunanjim. Vsak od teh interesov je zasledoval neki svoj koncept ali pa koncepta celo ni imel, ampak je imel le neke kratkoročne cilje. In največja težava v Lipici bo določiti koncept. Sam sem se lotil točno tega cilja. Ključno vprašanje pri tem je, kaj želimo biti – vodilna kobilarna na svetu na področju lipicancev ali turistična štala. Ta koncepta se ves čas tepeta med seboj. Lahko bi šla tudi drug z drugim, vendar je treba zelo jasno omejiti, kaj kdo dela.

Turizem v Lipici je dejavnost, ki bi lahko kobilarni prinašala zelo lep denar, a le, če bi tudi v turizmu postavili koncept. Jahači so zelo specifična skupina ljudi, navajena kakovosti in prestiža, zato Lipica s hotelom, kakršnega ima, ni konkurenčna za te goste, bi pa bila konkurenčna z obnovo hotela Klub. Drugi koncept so dnevni obiskovalci, ki pridejo, pogledajo kobilarno in odidejo. Ti hotela ne potrebujejo. Za obstoječi turistični koncept v Lipici je zato po moje rešitev Kras. Lipica je lahko izhodiščna točka za dvo- ali tridnevne izlete, saj bi dobila denar za spanje in hrano, gostje pa izkustvo Krasa.

Ključni problem Lipice je, da so direktorje vedno nastavljale politične stranke. Tudi vi ne bi bili na tem položaju, če ne bi bili član SLS.

To je verjetno res. Nikoli nisem zanikal, da sem član SLS. A mislim, da nisem tako zelo vpet v politiko. Vedno sem zagovarjal stroko in tudi preden sem prevzel to funkcijo, sva se s kmetijskim ministrom Francem Bogovičem dogovorila, da ostanejo politika in politični interesi zunaj Lipice.

Toda Lipica, ki je v stoodstotni lasti države, je usodno odvisna od politike, a ji v času vladne krize in v trenutku, ko vaša stranka zapušča vlado, SDS lahko nagaja tudi prek Lipice, in sicer tako, da je gluha za njene težave.

Ne glede na to, kdo je ali bo direktor, se bo vlada morala odločiti, ali bo Lipica obstala ali ne. Samo ti dve možnosti imamo.

Pristojna ministrstva ste pred dnevi pisno posvarili, da sta zaradi pomanjkanja konjarjev ogrožena varnost in zdravje lipicancev ter da državna kobilarna ne zmore več v celoti zagotavljati javne službe, prav tako ne predpisanega rejskega programa.

To drži, a nam je medtem ministrstvo za kmetijstvo potrdilo potrebne zaposlitve, zato dobimo dodatne konjarje in pastirja.

V zadnjih dveh letih je zaradi hudih prebavnih motenj poginilo kar nekaj lipicancev. Prejšnje vodstvo je sumilo, da živali nekdo namerno zastruplja. Vi ste sporočili, da je za pogine najverjetneje kriva krma. Kdo ima prav?

Po moje je bil problem interni nadzor, saj se zaradi pomanjkanja kadrov nadzor nad krmo zmanjšuje. Zdaj smo začeli znova sistematično uvajati nadzor, hkrati bomo imeli več konjarjev, da bodo lahko res temeljito pregledali vsako balo. Če namreč seno ni pravilno sušeno in skladiščeno, se začne ustvarjati plesen, za katero so konji zelo občutljivi, sploh žrebci, ki so zaradi načina dela in reje zaprti v boksih. Znano pa je, da konj iz dolgega časa poje vse, kar leži na tleh. Zaradi podnebnih sprememb se najbrž spreminja tudi sestava trave, zato bi bilo dobro analizirati vse travne površine, s katerih Lipica dobiva seno. A ker so te po vsej Sloveniji in ker so analize zelo drage, se bojim, da tega denarja ne bo.