Mnogi Britanci jedo marsikaj, predvsem pa veliko preveč. Zato je Velika Britanija vse bolj debela Britanija. Že četrtina odraslih je pretirano debelih. Če bo šlo tako naprej, bo sredi stoletja pretirano debela večina. Redijo se predvsem zaradi hitre, cenene in adiktivne hrane, katere nepogrešljivi del so hamburgerji. Posebno goveji hamburgerji, ki pa, kot so ugotovili letos, niso vedno tako zelo goveji, kot so mislili do zdaj.
Konjsko meso je pod pultom
Vse se enkrat zgodi prvič. Ena izmed vodilnih otoških samopostrežnih verig Tesco se je nedavno v britanskem tisku na celostranskih oglasih opravičila vsem britanskim in irskim strankam, ki so pri njej kupile goveje hamburgerje irskega proizvajalca predelanega mesa Silvercrest Foods, ker so vsebovali konjsko meso in svinjino. Goveje hamburgerje, ki so vsebovali do skoraj trideset odstotkov konjskega mesa in svinjine, so prodajale še štiri živilske verige, ki so jih nato umaknile iz prodaje. Sporni hamburgerji, ki so jih samopostrežne verige kupovale pri Silvercrest Foods, so ne samo povsem užitni, ampak so celo – tako strokovnjaki – zaradi primešanega konjskega mesa, ki vsebuje manj maščob, manj nezdravi od običajnih. Prodaja in uživanje konjskega mesa na Otoku sicer nista nezakoniti. Tisti, ki ga imajo radi – mnogi zato, ker je poceni – ga kupujejo večinoma pod pultom in jedo na skrivaj. Škandal je izbruhnil delno zato, ker ima velika večina Otočanov konje za hišne ljubljenčke. Kot pse in mačke. V Britaniji velja, da ne ješ tistega, čemur daš ime. Konji imajo imena, ovce ne. Če pa ga dobijo, zanesljivo ne končajo na krožniku.
Najbolj se potrošniki razburjajo zato, ker so nevede kupovali nekaj, česar niso hoteli. Nalepke na procesirani hrani naj bi jim povedale, kaj kupujejo – zdaj se sprašujejo, kaj vse je še v procesirani hrani, tako v mesu kot v drugih živilih, in komu sploh lahko zaupajo. Poznavalci pravijo, da proizvajalci govejim hamburgerjem že vrsto let dodajajo konjsko meso. Ne zato, da bi bili ti bolj zdravi ali manj nezdravi, ampak zato, ker je konjsko meso pač cenejše, goveji hamburgerji pa so zaradi njega videti lepši. Za prodajo jim gre. Za zaganjanje za čim večjimi dobički.
Umaknili deset milijonov hamburgerjev
Na vrhuncu škandala je družba Silvercrest Foods, ki je drugi največji proizvajalec procesirane hrane na Irskem, »odpoklicala« celo deset milijonov govejih hamburgerjev. Po njenem zato, ker je pregled DNK govejih hamburgerjev »pokazal neznatne sledi konjskega mesa« pri tretjini pregledanih hamburgerjev. Inšpektorji so ugotovili, da še daleč ni šlo za neznatne količine: v številnih je konjsko meso predstavljalo do 29 odstotkov govejega hamburgerja, v 85 odstotkih pregledanih hamburgerjev pa so našli svinjsko meso.
Pri Silvercrest Foods so krivili domnevno goveji proteinski dodatek, uvožen iz Španije in Nizozemske. Tega dodajajo svojim najcenejšim govejim hamburgerjem, ki vsebujejo od šestdeset do sedemdeset odstotkov pravega mesa. Proizvajalcev tega dodatka niso hoteli razkriti, ker potekajo preiskave in ker se obetajo tožbe. Britanski potrošniki so zgroženi, posebno tisti, ki so zaradi slabih časov prisiljeni kupovati ceneno hrano.
Britanski strokovnjaki za prehrano so ob tem pohvalili irske zdravstvene ustanove, ker so ene izmed maloštevilnih, ki občasno preverijo DNK procesirane hrane. Velika večina držav tega ne počne in preverja samo zdravstveno oporečnost hrane. Pravijo tudi, da bi, če bi te vrste testiranje povsod postalo stalna praksa, odkrili, da je marsikatera nalepka zavajajoča, posebno ko gre za procesirano mesno in ribjo hrano. Irci, ki so znani izvozniki mesa, ne pričakujejo, da jih bo odkritje konjskega mesa v govejih hamburgerjih pretirano prizadelo zunaj Britanije in Irske. Na evropski celini je konjsko meso v mnogih državah zelo priljubljeno, v Franciji ga imajo celo za delikateso. Znani francoski kuhar Raymond Blanc, ki živi in kuha v Britaniji, je Britancem po viku in kriku zaradi odkritja konjskega mesa v govejih hamburgerjih očital, da so svetohlinci, ki jedo prikupne ovčke, zgražajo pa se nad tistimi, ki jedo konje. Največ konjskega mesa sicer »proizvedejo« na Kitajskem, v Mehiki, Kazahstanu, Rusiji, Argentini in Mongoliji.