Da stranka izstopi iz koalicije, je dovolj, da odstopijo ministri, je o Virantovi odločitvi na današnji novinarski konferenci dejal Lukšič. Po poročilu protikorupcijske komisije po njegovem mnenju niso ustrezno reagirali tisti, na katere je bilo to poročilo naslovljeno, pač pa so začeli reagirati napačni.
Virant z odstopom povzročil dodatno nepotrebno nestabilnost
Virantov odstop bo po njegovem mnenju povzročil dodatno stopnjo nestabilnosti, ki je bila v tem trenutku nepotrebna. Kot je poudaril, je predsednik DZ institucija in ustavna kategorija, ne pa zgolj predsedujoči nekemu organu, ki bi imel samo tehnične naloge.
Kot pravi, je do zdaj je veljalo, da je predsednika DZ ravno zaradi te vloge treba nadomestiti na isti seji, ko odstopa. Tako lahko po njegovem mnenju predsednika DZ podpredsednik nadomešča samo v tehničnem smislu, torej če predsednik obstaja, a je odsoten. Če predsednika ni, ga podpredsednik ne more nadomeščati, je prepričan Lukšič. Slovenija je brez predsednika DZ hendikepirana, je prepričan.
SDS in Zbor za republiko skušata ljudem vzeti možnost neodvisnega izražanja stališč
Predsednik SD je komentiral tudi shod Zbora za republiko, ki je napovedan za isti dan, ko je napovedana t. i. vseslovenska vstaja. Dejal je, da gre za manever, kako ljudem ukrasti še proteste, potem »ko so večini ljudi povzročili občutek, da jim je bila ukradena država, da je bilo ukradeno državno premoženje«.
Po Lukšičevem mnenju SDS in Zbor za republiko želita doseči, da ljudje ne bi imeli nobenega prostora več za samostojno in od vlade in SDS neodvisno izražanje svojih stališč - »pa naj bo to v obliki protesta ali pa v obliki volitev, ki se jih tako hudičevo bojijo«.
Sicer pa Lukšič opozarja, da se Slovenija po vseh ključnih gospodarskih kazalcih ustavlja. Gospodarska rast je padla za skoraj tri odstotke, za 400 milijonov evrov je nižji BDP, za več kot dve milijardi evrov je večji kredit in za 12 odstotkov je manj ponujenih delovnih mest kot leta 2011, je naštel. Po njegovem mnenju so glavni problemi v gospodarstvu nenaslovljeni, z njimi se vlada ne ukvarja, ukvarja pa se z okvirom za razprodajo državnega premoženja.
»Očiščevanje ni možno, če ne bomo ljudi prepričali, da so razlike med politiki«
Izhod iz politične krize je po njegovem mnenju v očiščenju politike, do česar bi lahko prišli z predčasnimi volitvami, je dejal. Glede poziva Gospodarske zbornice Slovenije politiki, naj v duhu delovanja pravne države in v izogib še hujši gospodarski krizi nujno razrešijo vladno krizo, pa je Lukšič dejal, da ni korektno, da se politiko spravlja na skupni imenovalec. Poudaril je, da v politiki niso vsi isti. »Očiščevanje ni možno, če ne bomo ljudi prepričali, da so razlike med politiki,« je izpostavil.
»Kakršno koli kupčkanje v tem času bi javnost pravilno ocenila kot reševanje položajev obstoječih poslancev, podaljševanje statusa quo, podaljševanje agonije,« je poudaril Lukšič, ki trdi, da bodo predčasne volitve v vsakem primeru spremenile situacijo. Če bosta Janez Janša in Zoran Janković dobila ustrezno večino, »potem bosta lahko mirno šla mimo poročila protikorupcijske komisije,« je dejal.
Težave imamo s politično kulturo, ne z volilnim sistemom
Glede predloga SDS po spremembi volilnega sistema pa je prvak SD dejal, da imamo v Sloveniji težavo s politično kulturo in ne volilnim sistemom. »Tisti, ki navijajo za večinski sistem, verjamejo, da se da z določanjem volilnih enot vnaprej določiti izid volitev,« je pojasnil in dodal, da bi se lahko tako zgodilo, da bi stranka po preštetih glasovih izgubila volitve, po volilnih enotah pa dobila.
Poleg tega bi bilo po njegovem mnenju dobro pretehtati, ali bi bilo možno v ustavo zapisati, da dejanja v zvezi s korupcijo ne zastarajo. Tako bi po njegovem mnenju lahko začeli z očiščevanjem družbenega prostora, da se bodo lahko »rekrutirali ljudje, ki ne bodo imeli za sabo nobenega repa, in bodo lahko ljudje vanje zaupali«. »Brez tega v Sloveniji ne bomo uspeli dobiti ljudi ne za v DZ ne za v vlado, kar pa nujno potrebujemo,« je dejal.
Lukšič je danes tudi komentiral zastoj pri potrjevanju memoranduma za arbitražno sodišče o meji s Hrvaško. Kot je dejal, »to ni dobro za Slovenijo, ni dobro za medsosedske odnose in ni dobro za Evropsko unijo«. Opozoril je, da pri tem ne gre zgolj za spor med dvema strankama, ampak za zadevo s širšimi in dolgoročnimi posledicami na položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.
