Gorazd Škof (7,5): Najstarejši slovenski reprezentant, ki prihaja iz dežele legendarnega cvička, kljub rokometno častitljivim letom (35) brani v slogu pregovora o vinu: starejši je, boljši je. A v Španiji je pokazal različna obraza: na nekaterih tekmah je bil navaden škof, na drugih pa nadškof.
Primož Prošt (8): Po odstotku uspešnih obramb je prehitel Škofa (39-32), a niti njegovih petnajst obramb proti Hrvatom ni bilo dovolj za bron. Zasavec je po stavniškem grehu spet v vrhunski formi in v nemškem Wetzlarju, kjer naj bi nadaljeval kariero, so lahko navdušeni zaradi odličnega nakupa.
Nenad Bilbija -: Najvišji slovenski rokometaš, ki bi moral razbijati obrambe in luknjati vratarje s projektili od daleč, je imel najmanjšo minutažo. Celjan je tekmovanje v Španiji, kjer je nekoč nosil drese treh klubov, začel s poškodbo prsta, končal s poškodbo gležnja, na devetih tekmah na igrišču preživel le 16 minut in 14 sekund ter prispeval le tri gole.
Jure Dobelšek (6,5): Velenjčan na začasnem delu na Primorskem se ni pretirano naigral, kajti na njegovem položaju blesti starejši od bratov Žvižej. V obrambi je občasno malce plaval, v napadu pa je bil učinkovit – devet zadetkov iz trinajstih poskusov.
Peter Pucelj (7,5): Potem ko si je prvih šest tekem ogledal doma na televiziji, ga je zaradi Gajićeve poškodbe selektor Denič naknadno poklical na svetovno prvenstvo. Kljub vremenskemu stresu (prehod iz mrzle domovine v sončno Španijo) je PP svoje delo v obrambi na treh tekmah odlično opravil.
Vid Kavtičnik (6,5): Vrnitev v reprezentanco je kronal s četrtim mestom, s štirimi zadetki pa je bil tudi najboljši slovenski strelec na tekmi za bron z južnimi sosedi. Ob učinkovitejši predstavi katerega od soigralcev bi lahko Videk devet let po srebrni kolajni na EP 2004 v Sloveniji osvojil odličje tudi na SP 2013.
Marko Bezjak (6,5): Na igrišču je izstopal s športnimi copati kričeče zelene barve, malce manj pa z rokometnimi predstavami. Gimnazijskega maturanta čaka še veliko garanja, če bo nekoč v vlogi organizatorja in ideologa slovenske igre želel dostojno zamenjati sedanjega kapetana Uroša Zormana.
Jure Dolenec (8): Z 39 zadetki in kar 76-odstotno učinkovitostjo je bil najučinkovitejši Slovenec v Španiji. Gorenjec z ubijalsko levico je znova dokazal, da je biser slovenskega rokometa in da je Montpellier z njegovim nakupom naredil vrhunsko potezo.
Sebastian Skube (6,5): Trebanjčeve predstave v Španiji so nihale od zelo dobrih do (pod)povprečnih, s 47-odstotno učinkovitostjo pri strelih na gol (34-16) pa je bil za Bilbijo najbolj nenatančen v reprezentanci. Diplomirani inženir biokemije odlično igra harmoniko, na igrišču pa je na nekaterih tekmah »fušal«.
Uroš Bundalo (6,5): Proti Egipčanom je dosegel svoj premierni reprezentančni zadetek na velikih tekmovanjih, drugega in hkrati zadnjega na SP je dodal proti Špancem. Oče in gostilničar Mičo nad njegovimi predstavami ni bil najbolj navdušen, a je skupaj z družinskimi člani s tribune ves čas pridno navijal.
Miha Žvižej (7): Vedno dobrovoljni Celjan je dobro opravil svoje delo v obrambi in napadu. Poleg rokometa dobro obvlada še kopico drugih stvari, kot odličen glasbenik, ki prisega na rap, pa bo lahko napisal kakšen glasbeni komad o uspehu slovenskih rokometašev na tekmovanju v Španiji.
Luka Žvižej (8): Med vsemi Deničevimi izbranci je na igrišču preživel daleč največ časa – kar sedem ur in dobrih petnajst minut. Dve sezoni je nosil dres Barcelone, zato se je tukaj počutil kot doma, čeprav tekme niso bile v Blaugrani, kjer igra katalonski velikan. Nepogrešljiv v obrambi in napadu.
Matej Gaber (8): Gorenjski silak je kljub svoji mladosti (21 let) steber obrambe, nekakšen obrambni minister. Ne kot gaber, na igrišču deluje trdno kot hrast, številne udarce nasprotnikov pa prenaša mirno in potrpežljivo. Odlično govori nemško, prav tako odlična pa je bila tudi njegova igra na SP.
Uroš Zorman (8): Pravi lider reprezentance na igrišču in zunaj njega, čeprav ga mnogi v Sloveniji neupravičeno pljuvajo. Mlade poljske novinarke iz Kielc, kjer si služi rokometni kruh, niso bile navdušene le nad njegovimi rokometnimi potezami, ampak tudi zaradi njegove simpatičnosti, komunikativnosti, šaljivosti...
Gašper Marguč (7,5): Mladi Celjan je odlično izkoristil smolo, ki je s poškodbo doletela stanovskega kolega na desnem krilu Dragana Gajića. Njegova natančna levica vedno bolj postaja strup za nasprotnikove vratarje, še posebej pa si ga bo zapomnil Španec Arpad Šterbik, kateremu mu je nasul šest golov.
Borut Mačkovšek (7): Na testiranjih pred odhodom na SP je imel med vsemi reprezentanti daleč najboljše rezultate. Najmlajši v izbrani vrsti (20 let) je zaradi poškodb Nenada Bilbije prevzel glavno breme levega zunanjega igralca, ki pa je bilo na nekaterih tekmah zanj pretežko. Če ga ne bo spet zaneslo, bo postal vrhunski igralec.
Dragan Gajić (8): Po četrtfinalni tekmi proti Rusiji, na kateri sicer ni igral, ni mogel zadržati solz žalosti, ker je zaradi dvojne poškodbe ostal brez igranja v polfinalu. Na tekmi za tretje mesto se je vrnil v ekipo, vendar ni igral niti sekunde, soigralci pa mu z zmago niso omogočili, da bi solze žalosti zamenjal s solzami sreče ob morebitnem bronu.
Selektor Boris Denič (8): Po šestem mestu na EP v Srbiji je s svojimi fanti naredil še velik korak naprej in Slovenijo vpisal tudi na svetovni rokometni zemljevid. Za razliko od slovenske vlade, ki je že zdavnaj izgubila kompas, ima pravi program in koncept, ki prinašata velike uspehe. dek
