V lovu za velikim zaostankom smo izgubili precej moči in energije. Selektor Denič je iskal levega zunanjega igralca, da bi lahko začeli uspešno prebijati špansko obrambo. A na žalost ga nismo dobili. In če bi Bilbija ali Mačkovšek zadela dva ali tri strele od daleč, bi nam to precej olajšala delo. A ker njunih zadetkov ni bilo, nismo mogli prebijati nasprotnikove obrambe. Če sodniški kriterij že v prvem polčasu ne bi bil tako naklonjen domačinom, bi mi na odmor zagotovo odšli vsaj z minimalno prednostjo.
Katastrofalen začetek drugega polčasa je odnesel možnosti za osmo zaporedno zmago na letošnjem SP in uvrstitev v finale.Pokopalo nas je uvodnih petnajst, mogoče še malce več minut slabe in neučinkovite igre. Španci so uspeli izpeljati štiri, pet hitrih protinapadov in iz njih dosegli lahke zadetke. Niso igrali hitrega rokometa in to je bilo dobro za nas, toda po drugi strani so maksimalno dobro izkoriščali (pol)protinapade in prednost v njihovo korist je spet začela naraščati. Za razliko od nekaterih prejšnjih tekem na letošnjem svetovnem prvenstvu se nam ni še enkrat uspelo vrniti v igro. Seveda smo si želeli, toda predvsem v napadu nismo imeli pravih rešitev. V drugem delu dolgo časa nismo mogli prebiti njihove obrambe. Večji del tekme smo se vendarle dokaj enakovredno kosali s Španci in glede tega si nimamo česa očitati.
Španci kljub zmagi v polfinalu niso blesteli. So bili zreli za poraz?Vsekakor, toda na žalost tega nismo znali izkoristiti. Res so bili zreli, da jih premagamo. Iz rok smo izpustili fantastično priložnost, da se prav prek gostiteljev prvenstva uvrstimo v veliki finale, kar bi bilo še bolj sladko. Španci nam na postavljeno obrambo skorajda niso mogli dati zadetka, niti s krilnih položajev niti s položaja krožnega napadalca, kar naj bi bila njihova najmočnejša orožja. Razliko v svojo korist so naredili le z nekaj (pol)protinapadi.
V slovenskem taboru je bilo precej pripomb na islandska sodnika, ki naj bi vlekla na stran gostiteljev.Nekaj takšnega smo seveda tudi pričakovali in vedeli, da bodo malce na njihovi strani. Zavedali smo se, da moramo biti za tri, štiri zadetke boljši od Špancev, če želimo kljub sodniški naklonjenosti gostiteljem zmagati in se uvrstiti v finale. Na koncu sta sicer začela kompenzirati svoje prejšnje napake in sta se s tem nekoliko osmešila. No, to je pač rokomet in tega sem vajen, saj se mi je v karieri že velikokrat zgodilo. Po drugi strani je to tudi čar tega športa, a na žalost lahko sodniki včasih naredijo tekmo drugačno. Toda ne smemo se preveč pritoževati, kajti do polfinala smo imeli dobro sojenje.
Manj kot 24 ur po polfinalnem porazu proti Španiji vas čaka tekma za bronasto kolajno s Hrvaško.Vsi se zavedamo, da bo to za našo reprezentanco zelo težka tekma. Težko oziroma skoraj nemogoče se bo spočiti in regenerirati ter zbrati misli po porazu v polfinalu. Upam, da bomo zbrali dovolj moči še za zadnjih šestdeset minut na SP. Edina sreča v nesreči je v tem, da je tekma ob sedmih zvečer, ne pa recimo v popoldanskih urah, ker bi potem imeli še precej manj časa, da bi prišli k sebi. Pred polfinalno tekmo s Španijo seveda nismo razmišljali niti o porazu niti o tem, s kom se bomo pomerili za zlato ali bronasto kolajno. Proti Hrvatom bo verjetno vsaj malce lažje igrati, kot bi bilo igrati proti Dancem. Skandinavci imajo v ekipi namreč široko paleto odličnih zunanjih igralcev, ki uspešno »šutirajo« od daleč. dek
