Proga je preparirana tako, da čakamo, da narava naredi svoje. To pomeni, da bo ponoči temperatura začela padati in da bo proga v takšni kondiciji, da bo omogočala zelo dobre pogoje za vse tekmovalke. Zato se je žirija z Atlejem Skaardalom na čelu odločila, da danes (včeraj, op. p.) nismo ničesar delali na progi. Zato bomo prvi tek veleslaloma postavili šele na dan tekme ob 6.30.
Obstaja še kakršna koli možnost, da tekme ne bi mogli izvesti?Ne. Pričakujemo sončno vreme in ogromno gledalcev. Naval na družabni del je bil velik. Vse kapacitete so izčrpane. Pričakujemo lepo kuliso.
Govori se o rekordnem obisku. Kolikšen je rekord?Največ gledalcev je bilo v časih Mateje Svet. Enkrat se jih je v obeh dnevih zbralo 25.000. Takrat so bili pogoji drugačni. Že nekaj let pa lovimo številko, ki smo si jo postavili kot mejo. To je 20.000 gledalcev v obeh dneh tekmovanja. Mislim, da bomo to mejo dosegli letos. V zadnjem času smo imeli težave zaradi odpovedi, zato se še bolj veselimo rekorda.
Bili ste v Zagrebu, kjer poteka ena najbolj spektakularnih tekem svetovnega pokala v sezoni. Ste videli kakšno podrobnost, ki bi jo veljalo posnemati?Zagreb je v marsičem primerljiv z Mariborom. Predvsem v tem, da imamo oboji tekme blizu mesta. V tem pogledu smo celo v prednosti. Imamo namreč cilj na najnižji nadmorski višini v svetovnem pokalu, kar nam večkrat povzroča sive lase. Po drugi strani z Zagrebom žal nismo primerljivi glede na proračun. V Zagrebu je ta za dve tekmi trikrat do štirikrat višji. V Zagrebu delajo na bolj svetovljanski način, ki je podprt z denarjem. Že nekaj let je naš proračun okoli 1,1 milijona evrov. V zadnjem času ga s težavo pokrivamo. Zaradi ekonomske krize beležimo upad sponzorskih sredstev. Zadeve so pri izvedbi tekmovanja zaostrene, zato smo pozorni na vsak strošek.
Pravite, da je zagrebška tekma svetovljanska, mariborska pa potemtakem še vedno temelji na udarništvu in volonterstvu?Lahko bi tako rekli. V Zagrebu je velik šov podprt z ogromnimi denarnimi sredstvi. Zagrebška tekma je zelo pomembna z visokimi denarnimi nagradami, vse tekmovalke so v istem hotelu, česar si mi ne moremo privoščiti. Tako so tam vsi zadovoljni z namestitvijo. Odkrito povedano pa kaj takega, kar bi me v Zagrebu tako fasciniralo, da bi želel prenesti v Maribor, ne vidim.
Glede na veliko zanimanje za Tino Maze verjetno letos pričakujete dobiček. Kolikšen naj bi bil?Načrtujemo, da bomo imeli med 100.000 in 150.000 evri plusa. Ta denar bo šel direktno v klub, ki je organizator. Sredstva bomo porabili za razvoj smučanja.
Športni center Pohorje nima nič pri tem?Ne. Organizatorji je Smučarski klub Branik, na račun katerega se stekajo vsa sredstva.
Koliko izgube ste pridelali, ker v zadnjih dveh letih tekme ni bilo na Pohorju?Pred dvema letoma, ko je tekma odpadla, smo pridelali nekaj več kot 300.000 evrov minusa. S sanacijskim načrtom, ki se bo iztekel z letošnjo tekmo, bomo izgubo pokrili. To nam je uspelo tudi z lansko tekmo v Kranjski Gori in z zategovanjem pasu.
Z mednarodno smučarsko zvezo imate dolgoročen dogovor o tekmah v Mariboru, ampak ali ste kljub temu občutili kaj pritiska glede na to, da v zadnjih dveh letih tekem na Pohorju ni bilo mogoče izvesti?Uradno ni bilo nikoli govora o tem, da bi lahko izgubili tekmo. Sam sem tudi član odbora za svetovni pokal pri FIS. Na naših sejah ni bilo povedanega nič uradnega na to temo. Je pa jasno, da vsaka odpoved povzroči nekaj nelagodja. Naša pozicija se bo po izvedbi letošnjega 49. tekmovanja za Zlato lisico bistveno spremenila.
V zadnjih dveh letih na Pohorju tekem ni bilo mogoče izvesti zgolj zaradi smole, ali tudi zaradi podnebnih sprememb in pomanjkljive tehnologije?Ko smo s sodelavci analizirali položaj, smo ugotovili, da ni šlo le za vremenske spremembe. Prišlo je tudi do spleta drugih okoliščin. S tem mislim tudi na tehnologijo zasneževanja. To je pomembna zadeva, ki jo moramo v prihodnjih letih izboljšati. Gre za to, da moramo na snežnem stadionu zasneževati neodvisno od zasneževanja preostalih prog. To pomeni, da bi morali tekmovalno progo zasneževati vedno, ko je dovolj mraz, sneg pa bi lahko spravljali na deponije. Na tak način bi zmanjšali možnost za odpoved tekme. Tudi tu lahko naredimo primerjavo z Zagrebom, kjer izkoriščajo tehnološke prednosti.
