Pri vsem skupaj pa si najprej zaslužimo druge, boljše televizije. Ali res moramo v oddaji Odkrito, ki se ukvarja z izhodom iz krize, poslušati moraliziranje teologa Ivana Štuheca, kako je žalostno, da slovensko politiko kreirajo afere, ki hočejo načeti edini pravi steber, ki ne sme pasti v tej deželi. Jasno, govora je o Janezu Janši, ki mu drugi ves čas nastavljajo pasti in se igrajo z nami, ko konstruirajo afere drugo za drugo. Ali smo res morali čakati toliko časa na animirano satiro Na svoji žemlji, da so liki postali že preteklost? Ne glede na časovni zamik pa je malo manj kot polurna animirka še vedno aktualna. Pa ne v tisti prežvečeni dualistični zgodbi med levimi in desnimi, ampak v domislici z Dimitrijem Ruplom. On je tam živi spomenik, ki ves dan sveti na trgu, zvečer pa stopi s podstavka in reče: »Danes je dovoljeno spanje. Jutri je nov dan.«

Naši rokometaši nam ne privoščijo mirnega spanca. Lahko pa nam bi nacionalka privoščila drugega komentatorja. Medtem ko proti Rusom 364.000 gledalcev pred sprejemniki trpi, kriči in si grize nohte, se Ivo Milovanovič obnaša, kot da prenaša tam eno tretjeligaško tekmo moldavskega prvenstva. Hladno, racionalno in nezaintersirano. Najverjetneje je v tem skrita kakšna posebna taktika. Da nas Ivo pomiri, pokaže, kako je vse pod nadzorom, in da naj se skuliramo. Tako nekako kot v politični konfuziji zadnje dni. Resda je vse videti, kot da se bo vse sesulo v prafaktorje, ampak potem nastopi po dveh tednih molčanja predsednik vlade in mirno pove, kako stojijo stvari. Že videni scenariji, že videne zgodbe in izdajalci, ki so tako ali tako rdeča nit sodobne Slovenije zadnjih sto let. Posebej če slišijo na ime Gregor.

Težko pa je poslušati strokovno komentatorko Ano Kobal. Prav žalostno je, da smo med prenosi ženske smučarije začeli preklapljati na druge kanale. Njene ugotovitve o idealnih smučinah, naritem snegu, spodnji smučki in dobri tehnični podkovanosti nam načenjajo živce in potrpljenje. Njeno razglabljanje o osredotočenosti na občutke in ugotovitve, da bo tekmovalka hitrejša, če bo delala manj napak, pa je lahko tudi zabavno. Me prav zanima, ali bi se Ana zabavala, ko bi enkrat slišala vse tisto, kar pride iz njenih ust med prenosi. Namreč, če si že mi ne zaslužimo boljše komentatorke, si jo zagotovo zasluži Tina Maze. To, kar počne letos, meji na znanstveno fantastiko. Počne stvari, ki jih bomo lahko enkrat v prihodnosti ob tabornih ognjih pripovedovali svojim zanamcem. Morda bomo takrat tudi zabavljali čez prazno nakladanje strokovne komentatorke in pozabili, da se je nekdo tam na nacionalki moral odločiti, da nam bo prav Ana kravžljala živce. Da tam sedi nekdo, ki je za vse tole odgovoren. Ali pa le dviguje roke in si misli svoje v stilu: v strokovnost se pa res ne bomo vtikali. Lahko da je štos ravno v tem. Zakaj bi šli mirno spat, če pa gremo lahko jezni in našpičeni. Našpičeni, da naslednji dan še bolj udrihamo čez vse. Nacionalni šport z naslovom »mi si tega ne zaslužimo« pa dobiva vse več simpatizerjev…