Zakonodaja zdravstvenim delavcem nalaga, da morajo pristojnim inštitucijam – Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke in Centru za zastrupitve pri UKC Ljubljana – poročati o neželenih učinkih zdravil, ki jih opazijo pri pacientih. Tako morajo v roku 15 dni poročati o resnih neželenih učinkih, kot je smrt pacienta, nastanek invalidnost ali ponovna hospitalizacija zaradi neželenega učinka, poročati pa bi morali tudi o drugih neželenih učinkih, kot so sum o ponavljajočih se neželenih učinkih, nepričakovanih neželenih učinkih, ki niso opisani v temeljnih značilnostih povzetka o zdravilu, ter sumu o neželenih učinkih, do katerih je prišlo zaradi medsebojnega učinkovanja zdravil. Pri Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke te podatke posredujejo v skupno bazo neželenih učinkov zdravil EudraVigilance. Beleženje in sporočanje teh podatkov je zelo pomembno, saj lahko na tej osnovi pristojne inštitucije odpokličejo določeno zdravilo ali ustrezno spremenijo podatke o temeljnih značilnostih in uporabi zdravila ter s tem prispevajo k večji varnosti njegove uporabe.
Za sporočanje neželenih učinkov so pri javni agenciji za zdravila izdelali poseben obrazec, ki pa ga morajo zdravstveni delavci izpolnjevati ročno, kar je zamudno, po drugi strani pa tudi ne dovolj natančno. Zato so pri Lekarniški zbornici Slovenije v ta namen razvili spletno aplikacijo – obstoječi obrazec so opremili s spletno povezavo in standardiziranimi opisi neželenih učinkov. »Zdravnik tako ne more več napisati zgolj, da je pacient dobil visoko temperaturo in pike po koži, ampak mu aplikacija ponudi opredelitev, kako visoka je bila temperatura,« je ponazorila Monika Sonc, vodja lekarne na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Za poročanje o neželenem učinku bo tako zdravstveni delavec porabil manj časa, poročanje bo natančnejše, lažja pa bo tudi obdelava podatkov, menijo pri Lekarniški zbornici. Aplikacija tudi spodbuja timsko delo, saj zdravnik v sistem vpiše informacijo z neželenim učinkom zdravila, farmacevt v bolnišnični lekarni po poročilo dopolni in posreduje pristojnim naslovnikom.
Najprej na Onkološkem inštitutu
Aplikacijo so testno začeli uporabljati na Onkološkem inštitutu Ljubljana za protitumorska zdravila, saj se pri zdravljenju raka uvaja veliko novih zdravil, pri katerih je treba še posebej skrbno spremljati tudi neželene učinke. Čez tri mesece želijo uporabo aplikacije razširiti v druge bolnišnične lekarne, čez pol leta v zunajbolnišnične lekarne, v končni fazi pa želijo aplikacijo prilagoditi tudi tako, da bi lahko o neželenih učinkih poročali tudi pacienti sami.
Po mesecu dni uporabe aplikacije v Onkološkem inštitutu so pristojnim inštitucijam posredovali 35 poročil o neželenih učinkih protitumorskih zdravil, od tega so bili štirje resni: do dveh je prišlo pri zdravljenju, do dveh pa pri zdravilih, ki so jih uporabili v diagnostičnih postopkih, je povedala Monika Sonc.
Spletna aplikacija bo v pomoč tudi farmacevtom v običajnih lekarnah, saj se tudi ti srečujejo z bolniki z rakom in drugimi bolniki, ki jemljejo veliko zdravil. Kadar bolnik jemlje več zdravil hkrati, pa je nevarnost, da pride do neželenih učinkov zaradi medsebojnega učinkovanja zdravil.
Previdno s prehranskimi dopolnili
Mojca Galeša iz Lekarne Straža se je s takim primerom nedavno srečala tudi sama: bolnik z akutno mieloično levkemijo, ki mu je onkolog predpisal zdravilo proti glivičnim okužbam, je v lekarni potožil, da ga zelo bolijo mišice, in je menil, da je to posledica okužbe z gripo. Ko so v lekarni pregledali, katera zdravila vse jemlje, so ugotovili, da je jemal dve zdravili, ki nikakor nista bili združljivi s protitumorsko terapijo. Tako si je bolnik sam po internetu naročil tako imenovani naravni statin iz ekstrakta rdečega riža, interakcija med tem preparatom in protimikotikom pa je povzročila bolečine v mišicah. Drugo problematično zdravilo, zdravilo za zniževanje želodčne kisline, ki za 40 odstotkov znižuje učinek protimikotika, pa mu je predpisal osebni zdravnik, ki ni bil seznanjen s to interakcijo. O tem so obvestili bolnikovega osebnega zdravnika, ki je statin ukinil in bolečine v mišicah so izginile po nekaj dneh. »Interekcija s statinom je znana in bi jo morali poznati vsi. Aplikacija za sporočanje neželenih učinkov bi omogočila širitev teh informacij med vso strokovno javnostjo in bi lahko preprečila marsikateri zaplet zaradi sočasne uporabe zdravil,« je povedala Mojca Galeša.
Mnogi pacienti z rakom se ob zdravljenju zatekajo v jemanje različnih prehranskih dopolnil in o tem lečečim zdravnikom ne poročajo, pri čemer se ne zavedajo, da lahko pride tudi do medsebojnega učinkovanja zdravil in prehranskih dopolnil. »Bolnikom jasno povemo, naj 72 ur pred terapijo s citostatiki in po njej ne uživajo prehranskih dopolnil,« je jasna Monika Sonc.
Mojca Galeša pa je izpostavila še problem antidepresivov iz skupine selektivnih zaviralcev privzema serotonina, ki stopajo v močne interakcije z mnogimi protitumorskimi zdravili, predvsem tistimi, ki se uporabljajo pri zdravljenju raka dojke. Te uporablja veliko pacientk, čeprav je znano, da pomembno znižujejo učinkovanje protitumornega zdravila. »Zdravniki predpisujejo preizkušene antidepresive z željo pomagati pacientki, a tukaj se naredi napaka. Farmacevti imamo pregled nad celotno terapijo in lahko zdravnika opozorimo na kombinacije, ki se pojavljajo in so lahko nevarne,« je povedala Galeševa in še, da so neželene učinke zdravil v lekarnah beležili že doslej, a tega niso počeli sistematično, kot bo to poslej omogočala nova spletna aplikacija.