Tako kot dosedanje slovenske tekme je bila tudi včerajšnja razburljiva do zadnje sekunde. Lepšega konca si znova ne bi mogli želeti. Slovenci so se neizprosno borili z agresivnimi Rusi, ki so šli z dvignjenimi rokami kar nekajkrat naravnost v glave nasprotnika. Nemška sodnika sta sprevidela takšen slog igre in se držala strogega kriterija skozi vso tekmo. Rusi so si s trdo predstavo pravzaprav naredili medvedjo uslugo, saj so tehtnico na slovensko stran začele prevešati številne ruske izključitve. Čeprav naši rokometaši prednost enega ali dveh igralcev več niso vselej izkoristili z doseženim zadetkom, je šlo za važno psihološko prednost. Zelo pomembno je bilo, da je bil kmalu izključen najboljši ruski rokometaš Harbok, ki je izjemen strelec. Brez njega se je ruska igra v napadu vidno spremenila. Svoje sta dodala še izključena Čipurin in Jevdokimov.
Ko je šlo Slovencem v zadnji minuti za nohte, je stvar v svoje roke vzel Zorman, ki je še enkrat več dokazal, da je kapetan v pravem pomenu besede. Razplet zadnje akcije je bil sanjski, prav vse je bilo na mestu. Eden ključnih mož je bil seveda tudi vratar Prošt. Že v prvem polčasu je pomagal, da je ruska prednost petih zadetkov hitro skopnela, v drugem delu pa je bil prav tako suveren. Pomembno je, da si Slovenci niso privoščili večjih padcev v igri. Ko je bilo treba, so imeli nadzor nad igro, kar nas opogumlja pred jutrišnjim polfinalom.
Po sedmih zaporednih zmagah je zdaj na vrsti Španija, ki je zagotovo premagljiva tudi na domačem igrišču. V moštvu znova ne bo poškodovanega Gajića, a to ne bo odločujoče. Njegova menjava Marguč ima prav tako ogromno znanja, saj je odigral že kar nekaj pomembnih tekem. Možnosti za zmago v polfinalu so polovične, ob dobrem slovenskem dnevu se lahko zgodi marsikaj. Igralci se morajo zdaj spočiti, se regenerirati. Videli smo, da so včeraj potočili nekaj solz sreče, a to je ob tako velikem uspehu nekaj normalnega. V času tekme delujejo kot karakterno nedotakljivi, potem pa je dovoljeno vse, tudi izliv emocij.
Za konec bi dodal, da sem srečen ob včerajšnjem uspehu tudi kot trener in človek, ki je v rokometu že vrsto let. Vesel sem za te mlade in pogumne fante, ki so uporabili vse svoje znanje in izkušnje iz preteklosti, ko so v mlajših kategorijah premagovali vrstnike iz Nemčije, Francije, Švedske... Zdaj jim vse to ob odličnem vodenju strokovnega moštva s selektorjem Deničem na čelu zagotovo koristi. So zelo samozavestni, prepričani o svoji kakovosti in prav je tako. Pred njimi je zgodovinska priložnost – po devetih letih rokometni Sloveniji priboriti novo odličje na velikem tekmovanju. Prepričan sem, da so sposobni igrati v finalu. Srečno, Slovenija!
