Začetek ni obetal sanjskega razpleta, kajti Rusi so sredi prvega polčasa vodili že s petimi zadetki.

Uvod sicer ni bil katastrofalen, vsekakor pa zelo slab. Ni bil takšen, kot smo si ga želeli in ga načrtovali, toda po drugi strani je bolje, da smo slabo začeli, kot pa slabo končali. Ne vem, zakaj se nam je to zgodilo. V napadu smo izgubili veliko žog in imel sem občutek, da smo igrali nekoliko v krču. Rusi so nas v tem delu igre »skontrirali«, čeprav smo se pred tekmo dogovorili, da ne smemo prejemati hitrih in lahkih zadetkov.

Nato je sledil preobrat, po katerem se je Slovenija vrnila med žive.

Kljub visokemu zaostanku smo se še pravočasno prebudili in vrnili v igro. Na igrišču se je odvijala prava vojna, nasprotniki pa so nas neusmiljeno pretepali. V drugem polčasu smo nekaj časa igrali gol za gol, zatem pa si priigrali visoko prednost. Toda sledil je še en naš padec, ki pa na srečo ni bil usoden.

V dramatični končnici so se Rusi nekajkrat približali na gol razlike.

Končnica tekme je bila prava drama, nekaj neverjetnega in infarktnega. Če se malce pošalim: očitno ne znamo tekme normalno pripeljati do konca, da ne bi po nepotrebnem izgubljali živcev, ampak moramo poskrbeti za velike drame. Tako zame na golu kot soigralce v polju je bila končnica zelo stresna, vendar se je za nas sanjsko razpletla.

Med tekmo ste dobili močan udarec z žogo neposredno v glavo, a ste vseeno nadaljevali igro.

Uh, bilo je zelo neprijetno. Strel Šiškareva z desnega krila je bil zelo močan in moram priznati, da mi je kar malo pretresel glavo. Čeprav so takšni streli zelo boleči, te po drugi strani še dodatno motivirajo in spodbudijo. Če povem kar po domače: po takih udarcih se po navadi vratarjem še bolj strga (smeh).

Po sedmih zmagah čakata slovensko reprezentanco do konca tekmovanja v Španiji še dve tekmi – polfinalna in tista za kolajno.

Kljub dolgemu in napornemu tekmovanju imamo še dovolj moči in energije za osmo in deveto tekmo v petnajstih, šestnajstih dneh. Uvrstitev v polfinale je takšen dosežek, po katerem človek zagotovo najde še dodatne zaloge energije in moči. Če bo treba, jo bomo potegnili tudi iz petnih žil. Najprej moramo umiriti svoje glave, nato pa se dobro naspati, spočiti in regenerirati ter po drugi strani čim bolje pripraviti na petkov polfinale.

V jutrišnjem polfinalu se bo Slovenija pomerila s Španci, ki so v četrtfinalu premagali Nemce.

Tako Španija kot Nemčija sta zelo kakovostni reprezentanci, a potihoma sem si v polfinalu želel gostitelje. Predvsem zaradi tega, ker bo tekma zagotovo velik spektakel pred več kot 16.000 gledalci. Prepričan sem, da bo dvorana Sant Jordi polna do zadnjega kotička. Na tem svetovnem prvenstvu še nismo igrali pred polno dvorano, s svojimi igrami in rezultati v Španiji pa si to tudi zaslužimo. Smo med štirimi najboljšimi reprezentancami na svetu, a se pri tem še nimamo namena ustaviti. dek