Rezultati analiz vzorcev ekstra deviških oljčnih olj, ki so jih v lanskem letu opravili inšpektorji za kakovost živil, so pokazali, da je bilo v več kot polovici primerov olje nižje kakovosti, kot je bilo navedeno na embalaži. Podobne ugotovitve so inšpektorji odkrili tudi v preteklih letih.
V izolskem laboratoriju za preskušanje oljčnega olja so na podlagi kemijskih preskusov in senzoričnega ocenjevanja analizirali 19 vzorcev oljčnega olja. Pri kar desetih vzorcih so ugotovili senzorične napake, ki olja dejansko uvrščajo v nižjo kategorijo »deviško« ali celo »lampante«, ki ni primerno za prehrano in ga je potrebno predelati. V treh vzorcih so poleg senzoričnih napak ugotovili tudi odstopanje od predpisanih kemijskih vrednosti. S pregledom oznak na etiketah oljčnega olja pa so ugotovili, da osem deklaracij ni bilo v skladu s predpisi.
Multinacionalke pišejo pritožbe
Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje so pojasnili, da je bil izbor vzorcev usmerjen v kontrolo označb in preverjanje kakovosti predvsem tistih olj, ki še niso bila analizirana v preteklih letih. Po poreklu je bila večina olj iz EU (sedem mešanic olj iz Skupnosti, dve španski, pet grških, eno italijansko in tri slovenska olja), en vzorec pa je bil po poreklu iz Tunizije.
Zaradi ugotovljenih neskladnosti so inšpektorji izdali šest odločb, s katerimi so odredili ustrezno poimenovanje kategorije oljčnega olja, in dve opozorili v primerih manjših pomanjkljivosti v označevanju izdelka. Pet izmed desetih neskladnih vzorcev so poslali na ponovno senzorično ocenjevanje v tuje laboratorije, rezultati vnovične ocene pa še niso znani. Zato tudi še niso sprožili prekrškovnih postopkov.
A ravno tukaj se po mnenju predsednika Društva oljkarjev Brda Elizeja Prinčiča skriva srž problema. Opozarja namreč, da sankcije pogosto ne dosežejo kršiteljev, saj bogate multinacionalke v nedogled pišejo pritožbe in opravljajo dodatne sumljive analize v tujini, tako da je postopke težko pripeljati do konca. »Eden od slovenskih veletrgovcev je lani tako dolgo vztrajal s pritožbami za neko italijansko olje, da se je na koncu le našel španski laboratorij, ki je ocenil, da je olje ustrezno. Kdor ima denar, si lahko to privošči,« razlaga Prinčič.
Boljše je Zvezdino rastlinsko olje
Nezanemarljiv je podatek, da v vsakoletnih analizah oljčnega olja, ki jih opravljajo po naročilu ministrstva za kmetijstvo, senzorične ali celo kemijske neskladnosti večinoma odkrijejo pri tujih proizvajalcih olja. »V lanskem letu so bili vsi analizirani vzorci slovenskih olj skladni z deklarirano kategorijo, ugotovljene so bile le manjše pomanjkljivosti na deklaraciji,« je povedal Matjaž Emeršič iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Senzoričnih napak pri slovenskih oljih niso odkrili niti v letu poprej.
Toda v Sloveniji v največji meri še vedno kupujemo cenena tuja olja, ki še zdaleč ne dosegajo kakovosti domačih. Predsednik društva briških oljkarjev meni, da ljudje to počnejo predvsem zaradi nevednosti. »Ljudje ne vedo, da velika španska in italijanska podjetja kupujejo olje v raznih afriških državah, kjer ga dobijo praktično zastonj. Olje potem prečiščujejo in segrevajo ter mu dodajajo aromate, kar je ena velika packarija in zavajanje kupcev. Tako olje namreč nima nobene vrednosti, lahko je celo kancerogeno,« opozarja Prinčič.
Če potrošnik gleda zgolj na ceno, poudarja sogovornik, je boljše, če kupi rastlinsko olje Zvezda, ki je vsaj domače, in ima večjo hranilno vrednost od cenenih oljčnih olj iz tujine.
