Nova Gorica, Koper. Lansko leto za gospodarstvenike in zaposlene na Primorskem v povprečju ni bilo dobro. Samo v stečajih petih večjih gradbenih podjetij je izgubilo delo 1200 ljudi. In tudi leto 2013 ne prinaša nič kaj spodbudnega, pravi sindikalist Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Bojan Kramar. Podjetja imajo težave z likvidnostjo, o investicijah in razvoju skorajda ni govora, ponekod kot da odgovornih za reševanje podjetij to ne skrbi, delavci pa so že tako obupani, da so pripravljeni brez plačila delati tudi dlje časa.
Na novogoriški enoti zavoda za zaposlovanje pričakujejo, da se bo število brezposelnih do konca leta povečalo še za okrog pet odstotkov in konec leta doseglo 6000 brezposelnih oseb. To pomeni 300 novih brezposelnih ali še en stečaj Kraškega zidarja. Tudi na Obali in Krasu se bo število brezposelnih prav gotovo povečalo še ta mesec, saj mnogim potečejo pogodbe o zaposlitvi, ki so bile sklenjene za določen čas do konca minulega leta. Povečevanje brezposelnosti na koprskem zavodu pričakujejo tudi naprej, a kolikšna bo konec leta, ne upajo napovedovati.
Stečajem še ne bo konca
Direktorica severnoprimorske enote Gospodarske zbornice Slovenije Mirjam Božič stečajev v regiji ne vidi, saj pravi, da jih je bilo v lanskem letu več kot dovolj ter da so tista podjetja, ki so se ohranila, zmerno optimistična glede prihodnosti. Njen kolega Tomaž Može iz Primorske gospodarske zbornice jih pričakuje: »Nekatere pomembne gospodarske panoge v Sloveniji so zaradi krize in ustavitve investicij popolnoma zamrle. Upniki podjetij, ki so v težavah, podobno kot nekateri zaposleni, žal vidijo rešitev samo v stečaju.« A to niso prave rešitve, pravi, saj izgubljamo gospodarsko moč. Skrb zbujajoče se mu zdi tudi to, da umirajo velika podjetja oziroma sistemi, ki jih bo zelo težko nadomestiti. Eden od njih je zagotovo koprski Stavbenik, ki je novembra lani razglasil stečaj, brez službe je tako čez noč ostalo 100 ljudi.
Tudi na novogoriški enoti zavoda za zaposlovanje prikimavajo, da že v prvi tretjini letošnjega leta pričakujejo nove prijave zaradi presežnih delavcev in stečajev v predelovalni dejavnosti in v gradbeništvu. Na koprskem zavodu o večjih odpuščanjih uradno niso obveščeni. Sindikalist Bojan Kramar pojasnjuje, da so podjetja v težavah neposredno ali posredno povezana z gradbeništvom. Med njimi omeni gradbinca Marca iz Ajdovščine, ki ima že dlje časa blokirane račune, pa družbo Vodi Gorica, ki se ukvarja z montažo vodovodov, toplovodov in kanalizacijskih sistemov. Tudi njihova računa sta blokirana. Posebej pazljiv glede plačevanja prispevkov delavcem je sindikat v ajdovskem podjetju Tekstina. A sindikati od oktobra dalje tega na davčni upravi ne morejo več preverjati. Menda zaradi prenove spletne aplikacije.
Podjetja so pri napovedih previdna
Govorice o težavah z likvidnostjo in apetitih po nižanju plač vsake toliko zavejejo iz Mlinotesta, a direktor David Nabergoj odgovarja, da v Mlinotestu letos pričakujejo za pet odstotkov višje prihodke. Predvsem na račun agresivnejše prodaje testenin in zmrznjenih pekovskih izdelkov na tujih trgih, pa zaradi povečanja prodaje trgovskih blagovnih znamk ter inovativnejših prodajno-marketinških pristopov. Z novim letom so uvedli novo organizacijo in se osredotočili na dobičkonosnejše programe, njihova največja ovira pa bo tudi letos padanje kupne moči. Zaradi padanja kupne moči in prezadolženosti je recimo šla v stečaj izolska Marriba, saj je prodaja predvsem kvalitetnejših in dražjih rib precej upadla.
Alukomen, kjer so lani delavci večkrat stavkali, je po besedah sindikalista Saša Rističa stabilnejši. A če podjetju ne bo uspelo rešiti preteklosti, tudi prihodnosti ne bo. Podjetju mimogrede večino prepotrebnega denarja dolguje država za opremo Dunajskih kristalov. V Liv Kolesih plače prihajajo z zamudo, Livarna Komen je po lanskih pretresih obstala. V Kopru so v prostovoljno likvidacijo poslali podjetje Tomos motoindustrija, saj bodo proizvodnjo preselili v Istanbul, vendar so za večino zaposlenih našli prezaposlitev znotraj korporacije Hidria, ki je lastnica Tomosa.
Na Primorskem je tudi še nekaj manjših gradbenih podjetij, ki visijo na nitki, bojijo se tudi za podjetje Salonit Anhovo, ki je zelo vezano na gradbeništvo. V težavah je tudi lesna industrija, predvsem pivški Javor, Kovinoplastika Lož in še nekaj manjših, od koder informacije vse težje curljajo izza tovarniških zidov.
V Iskri Letriki izboljšanje trendov prodaje pričakujejo spomladi in v drugi polovici leta. Načrtujejo širitev na indijski trg in rahlo nižje povprečno število zaposlenih glede na lansko leto. Njihova največja skrb bo negotovost na trgih njihovih končnih kupcev. O koncu krize so si primorski gospodarstveniki, s katerimi smo se pogovarjali, enotni, da je letos še ne bo. »Zadolženost podjetij je še vedno visoka in dostop do virov financiranja je še vedno slab, tako za banke kot za podjetja. Podjetja nujno potrebujejo niz ukrepov, ki bodo zbujali optimizem, povečali likvidnost in s tem dali večji zagon,« meni Božičeva.
Več kot 700 samozaposlitev
Kljub temu predstavnica gospodarstva opozarja, da razvojno naravnanih podjetij na severnem Primorskem vendarle ni malo. Tudi na južnem Primorskem v kriznih časih voz vlečejo naprej terciarne dejavnosti, kot so pomorstvo, logistika, turizem, čeprav kriza trka tudi na ta vrata. V težavah se je tako znašel koprski ACK, odpuščali so in še bodo tudi v portoroškem Casinoju, kjer je in bo izgubilo službo več kot sto ljudi, zaradi slabega poslovanja so zaprli salon v Žusterni. Predvidena pa so tudi odpuščanja v koprski Intereuropi, kjer bo po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo preveč okoli 80 ljudi. Intereuropa je pred časom tudi ukinila svojo družbo Transport, kjer je izgubilo službo okoli 130 ljudi.
In kam je šla pregovorna podjetnost Primorcev? Nekaj je je vendarle ostalo doma. Na severnem Primorskem se je lani samozaposlilo 262 ljudi, na Obali in Krasu 362. A vendar smo, opozarja Može, zaradi nekaterih specifičnih okoliščin, ki so se zgodile po osamosvojitvi, na tem področju daleč pod povprečjem naših razvitih sosedov. »Sam le s težavo postaneš uspešen podjetnik, če v okolju ni ugodne podjetniške klime. Če se pri nas ne bo nekaj radikalno spremenilo, za podjetnike in potencialne tuje investitorje ni svetle prihodnosti,« je prepričan.
