Govor cenjenega zgodovinarja dr. Boža Repeta sem v celoti prebral. Na začetku govora je spoštljivo nagovoril borce in borke, krajanke in krajane Dražgoš, organizacijski odbor, pohodnike in politike, brez imen in priimkov. Tako se je predsednik republike lahko videl le v skupini politikov, čeprav ga v zadnjem delu govora nagovori z besedami: spoštovani gospod predsednik republike, nato pa navaja, kaj pričakuje od njega. Politiki dajo veliko na protokol kot izraz spoštovanja še posebno vodilnih funkcij. Ta droben protokolarni spodrsljaj slavnostnega govornika pa nikakor ne more zamegliti bogate vsebine njegovega govora. Ne drži očitek, da se je premalo dotaknil pomena dražgoške bitke. Poudaril je, da je zgodovinsko sporočilo Dražgoš pretresljivo in jasno ter si zasluži globoko spoštovanje. Ni pa moj namen obnavljati govora, bi pa priporočal vsem politikom, da ga preberejo in se zamislijo nad pogledi poštenega zgodovinarja in kritika na zablode naših politikov od osamosvojitve dalje.
Ko sem prebral govor, sem dobil potrdilo, da se zgodovina res na neki način ponavlja. Leta 1941 se je slovenski narod uprl mogočnemu sovražniku. Nekateri politiki in zgodovinarji ta upor označujejo kot neumnost, ker bi morali počakati na pravi trenutek za upor. Danes pa naj se ne bi upirali finančni oligarhiji, ki svet pelje v moderno suženjstvo, ampak mirno čakali in se predali usodi. Duh Repetovega govora pa je ravno nasproten. Daje upanje na novo drugačno Slovenjo.
Štefan Kamin, Trebnje