Z merilnikom gleženjskega indeksa v svet

Temelje za razvoj so postavili v izolski bolnišnici. Specialisti za bolezni srca in ožilja se vsak dan ukvarjajo s periferno žilno boleznijo, ki pomeni zamašitve arterij v spodnjih okončinah. Pojavnost te bolezni je zelo pogosta. Evropske smernice za zdravljenje te bolezni pravijo, da jo je treba iskati pri vsakem človeku, ki je starejši od 55 let in ima enega od dejavnikov tveganja za njen razvoj, kot so kajenje, diabetes, hipertenzija, ter pri vsakem človeku, starem nad 65 let, četudi nima dejavnikov tveganja. To bolezen lahko ugotovimo tako, da izmerimo krvi tlak na gležnju in na roki, čemur rečemo merjenje gleženjskega indeksa. Če je na gležnju krvni tlak nižji kot na roki, pomeni, da je v nogi prisotna zamašitev žil. Merjenje gleženjskega indeksa je metoda presejanja, s katero lahko pri navidezno zdravih ljudeh ugotovimo, kdo ima to bolezen in kdo ne. Če ugotovijo, da je bolezen prisotna, bolnika napotijo k specialistu, ki z drugimi diagnostičnimi metodami natančno ugotovi, kje je zamašitev in jo zdravi. Do sedaj so to preiskavo opravljali z dopplerjevo ultrazvočno sondo: posamezniku so izmerili tlak na roki in obeh gležnjih, namesto stetoskopa so uporabili sondo, ki je poslušala zvoke v arteriji na nogi, ko so v manšeti popuščali tlak. Preiskava je trajala 30 minut, opraviti pa jo je moral zdravnik. V izolski bolnišnici so ugotovili, da bi preiskavo lahko poenostavili tako, da bi izmerili samo tri tlake in so se povezali s Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. S kolegom Tomom Krivcem sva bila takrat študenta 2. letnika in v letu dni smo razvili prototip naprave. Ko smo ugotovili, da je stvar dobra in so tudi v nekaterih bolnišnicah potrdili, da naprava ima potencial, smo se odločili, da jo bomo razvili do tržnega prototipa in začeli proizvajati. Napravo tako že od marca lani prodajamo v Sloveniji. Z njo lahko meritev opravi medicinska sestra, traja tri minute, meritev je objektivna, saj jo naredi naprava in je bolj natančna od prejšnje preiskave, ker vse tri tlake izmeri naenkrat.

So prišli. Razvoj teh naprav se je začel vzporedno z našo. Ko smo na fakulteti naredili prototip naprave, smo ga novembra 2010 predstavili na sejmu za medicinske pripomočke v Düsseldorfu v Nemčiji. Tam smo spoznali konkurenco, Huntleigh iz Velike Britanije in še eno nemško podjetje. Prišli so do podobnih rešitev kot mi, a je imela naša naprava bolj logičen koncept. Huntleighova naprava je zelo sofisticirana in stane 3000 evrov, mi pa smo naredili napravo, ki je namenjena uporabi v ambulantah splošnih zdravnikov in stane 1300 evrov. Našo napravo je mogoče uporabljati tudi kot merilnik krvnega tlaka, je prenosna, ima baterijsko napajanje, prenašajo jo lahko iz ambulante v ambulanto in je uporabnikom bolj prijazna. Huntleighova naprava je namenjena za uporabo na specialistični ravni. Mi menimo, da je periferno arterijsko bolezen treba ugotoviti veliko prej, ko bolezen pri bolniku morda še ne kaže znakov. Mi želimo najti asimptomatske bolnike na primarni zdravstveni ravni, da jih začnejo zdraviti, ko še ni prepozno. Naša vizija je, da to napravo uporablja vsak splošni zdravnik, da torej pride v vsak zdravstveni dom. Poleg tega jo lahko uporabljajo v ambulantah medicine dela in športa, diagnostičnih ambulantah, na sekundarni ravni pa v ambulantah za zdravljenje bolezni žil ter nevroloških in ortopedskih ambulantah, saj ima bolnik bolečino v nogah lahko zaradi patologije v žilah, mišicah ali sklepih in lahko s to napravo izločijo enega od možnih vzrokov, periferno arterijsko bolezen.

Ne, ker je zamašitev žil proces, ki poteka dolgo časa in se ne spreminja hitro, zato ni treba, da bi si to človek meril doma. Je pa seveda primerno, da mu gleženjski indeks izmerijo v ambulanti splošnega zdravnika.

V Sloveniji je okoli 80 zdravstvenih domov, do sedaj pa smo prodali 50 naprav. Smo najmlajše podjetje v Sloveniji s certifikatom ISO 9001, ki omogoča proizvodnjo take naprave.

Vsaka medicinska naprava potrebuje certifikat EC, ki potrjuje, da je narejena po evropski direktivi za medicinske pripomočke. Ta direktiva za pripomočke zahteva teste varnosti, primerljivosti oziroma natančnosti in električno-varnostne teste. Vse te smo opravili. S tako imenovano prvo klinično validacijo, ki je potrebna po direktivi, smo pokazali skladnost naprave (to pomeni, da je primerljiva s prejšnjo, ultrazvočno metodo) s pregledom literature na to temo. Nato smo začeli opravljati postmarketinške študije, prvo v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja, katere rezultati bodo v kratkem objavljeni, in drugo v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za žilne bolezni UKC Ljubljana. Začeli bomo tudi s kliničnimi študijami v tujini. Več ko bo študij, bolj bomo verodostojni.

Imamo distributerja v Avstriji, Italiji in na Nizozemskem. Predstavili smo se tudi na zdravniški konferenci v Združenih arabskih emiratih in poželi veliko zanimanja. Konec januarja bomo podpisali pogodbo z distributerjem naprave za Bližnji vzhod. Trenutno se pogovarjamo z 20 distributerji, naš cilj pa je, da v letos prodamo tisoč naprav. Če bi temeljili samo na prodaji v Sloveniji, podjetje ne more poslovati in zaposlovati. Prodajati v tujini moramo začeti čim prej, že letos, sicer ne vem, kako bomo prišli skozi letošnje leto. Rastemo pa zelo hitro: potrebujemo nove sodelavce, saj potrebujemo serviserje, sodelavce, ki se pogajajo z distributerji, zagotoviti moramo navodila za uporabo, kako naj distributerji prodajajo napravo, zagotoviti infrastrukturo, kako se sledi serijskim številkam naprave, jo patentirati, zagotavljati podporo pri kliničnih študijah, zagotavljati proizvodnjo, nabavo materiala... Še večji izziv za nas pa je, da se s tem prvič ukvarjamo, saj smo mladi in brez izkušenj. A se vsak dan toliko naučimo, da sam ne bi ubral druge zaposlitvene poti. Pred dvema letoma, ko smo podjetje ustanovili, si takega obsega dela niti slučajno nisem predstavljal.

V podjetju nas sodeluje 11, zaposlena je le ena sodelavka, drugi smo zaposleni po pogodbi ali prek študentskega servisa, saj smo še študentje. Sam in Tomo, ki je šef razvoja, sva absolventa in tik pred diplomo. Že razvijamo novo napravo, ki bo služila diagnozi venskih bolezni v nogah. Na sejmu v Düsseldorfu jo bomo predstavili jeseni, vizija je enaka kot pri prvi napravi: poenostavitev diagnostične metode in s tem pripeljati diagnostiko manj znanih bolezni na primarno raven, ko je bolezen še v začetni fazi in jo je mogoče učinkovito zdraviti, ter tako diagnostično metodo narediti dosegljivo vsem ljudem.

S tem smo se res namučili. Ko smo začeli, smo videli samo pozitivno plat tega, da bomo napravo razvili, jo dali uporabnikom in bomo vsi zadovoljni. Logično, da smo se nadejali tudi rasti in dobička. Vedeli smo, da bodo tudi stroški, nismo pa verjeli, da bo stroškov toliko, da bodo prišli tako hitro in da bo tako težko najti vire financiranja. Delo smo začeli v ljubljanskem podjetniškem inkubatorju, kjer so nam vsak dan vlivali pogum in nam povedali, kam iti po denar. Prijavili smo se na razpis za nepovratna sredstva podjetniškega sklada iz Maribora, kjer smo dobili začetnih 20.000 evrov. Vsi smo delali brezplačno – sam že dve leti živim od štipendije, entuziastično, po študiju, sicer naprave nikoli ne bi razvili. Denar smo porabili za material, prototipe in slabo plačo eni zaposleni. Za proizvodnjo prvih sto kosov smo šli po posojilo na Faktorbanko. Če ne bi imel toliko poguma in adrenalina, verjetno ne bi šel v to, saj so mi najem posojila vsi odsvetovali. Na srečo smo dobili garancijo podjetniškega slada za 80 odstotkov posojila in nam je banka stopila korak naproti. Moram reči, da smo sedaj že splavali. Dobili smo investitorja, slovensko podjetje, ki je v branži. Načrt imamo, da bo podjetje letos zaposlovalo, saj bomo vsi diplomirali. Ljudi, ki delajo s tako energijo in zanosom, pa je treba zaposliti in obdržati.