Medicinska znanost je skozi razvoj zanemarila, da je ženski organizem drugačen od moškega, in je raziskave o boleznih in njihovemu zdravljenju pretežno usmerila v moške. Tako se je znanost šele pred dvema desetletjema začela zavedati, da srčno-žilna obolenja pri ženskah potekajo drugače kot pri moških in je do žensk treba zato pristopati drugače.
Zaščitni vpliv hormonov
Razlike v poteku bolezni so namreč zaradi vpliva spola velike, je povedal prim. Boris Cibic, starosta slovenske kardiologije in podpredsednik Društva za zdravje srca in ožilja, katerega osnovna dejavnost je ozaveščanje ljudi o preventivi pred boleznimi srca in ožilja. Ženski spolni hormon estrogen namreč ženske varuje pred razvojem srčno-žilnih bolezni, kot so ateroskleroza, srčni infarkt in angina pectoris. Zato za temi boleznimi obolijo kasneje kot moški, potem ko zaradi usiha ženskih spolnih hormonov izgubijo menstruacijo.
»Ženske za srčno-žilnimi boleznimi zbolijo v povprečju deset let kasneje kot moški, a potem pri bolezni moške prekašajo,« je ponazoril prim. Cibic. Ko so stare 60 let, se po razvoju teh bolezni izenačijo z moškimi, a te bolezni pri njih terjajo višji smrtni davek kot pri moških. Tako zaradi srčno-žilnih bolezni umre od 52 do 54 odstotkov žensk (v povprečju torej vsaka druga), med moškimi pa je ta delež nižji, saj jih zaradi teh obolenj umre približno 40 odstotkov. »Tega pred nekaj desetletji nismo vedeli,« je povedal Cibic.
Ateroskleroza, srčni infarkt in angina pectoris imajo pri ženskah tudi nekoliko drugačno simptomatiko in potek kot pri moških. Potek bolezni je pri njih neznačilen, boli jih v žlički, v trebuhu, pri hrbtenici in mislijo, da je kriv želodec, revmatske bolezni, stres..., ne pomislijo pa na srce. Še posebej so ogrožene kadilke, tiste, ki imajo povišan krvni tlak ter holesterol, saj je potek bolezni pri njih hujši kot pri moških. Ženske tudi menijo, da ne morejo zboleti na srcu in da so to bolezni moških, prav tako v skrbi za druge pogosto pozabijo na lastno zdravje, prim. Cibic niza posebnosti žensk.
Ženske želijo pri Društvu za srce zato ozavestiti, naj skrbijo za svoje srce. Pri tem se lahko pohvalijo, da so prvo brošuro o preventivi bolezni srca in ožilja pri ženskah izdali že pred desetimi leti. Pred desetimi leti so ženske ob tem samo skomignile z rameni, sedaj pa so že bolj ozaveščene, ugotavlja Cibic. »S preventivo želimo doseči, da bi ljudje za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, rak, sladkorna bolezen in bolezni ledvic in pljuč, zboleli kasneje ter tako dlje časa ohranili kakovost življenja,« je poudaril.
Kako skrbimo za srce
In kaj naj počnejo ženske, da bodo skrbele za zdravje svojega srca?
skrbijo naj za ustrezen nivo holesterola v krvi,
Redno opravljajte meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola.
Mladi naj te meritve opravljajo vsakih nekaj let, odrasli ljudje vsako leto, starejši na nekajkrat na leto, je svetoval direktor Društva za srce Franc Zalar. Te meritve namreč pokažejo, ali je z nami kaj narobe. Meritve opravljajo na različnih preventivnih prireditvah, opravljajo pa jih tudi v posvetovalnicah Društva za srce.
Pomagali bodo študentje medicine
V letošnjem letu bodo obstoječe delo pri društvu nadgradili s sodelovanjem s člani Društva študentov medicine Slovenije. Tudi pri Društvu študentov medicine Slovenije izvajajo preventivni projekt Misli na srce, v okviru katerega pripravljajo preventivne delavnice za dijake tretjih letnikov srednjih šol, predavanja za študente medicine, organizirajo kongres o kardiologiji, aprila pa na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravijo prireditev Krog zdravja, v okviru katere za mimoidoče prav tako izvajajo preventivne meritve. Preventivne meritve bodo opravljali tudi na nekaterih prireditvah Društva za srce.