Tudi zdravniki so nezadovoljni zaradi načina zapovedanega varčevanja v zdravstvu, a se tokratni stavki ne bodo priključili. Ne izključujejo pa je, če bi pogajanja o položaju zdravnikov v prihodnjih mesecih zašla v slepo ulico. Za začetek se bodo pogajali o dopustih, ki so glede na Zujf omejeni na 35 dni, pri čemer lahko posebni pogoji dela prinesejo še največ 15 dodatnih dni dopusta. Ključno pričakovanje Fidesa pa je nova kolektivna pogodba za zdravnike s standardi in normativi dela. Tako bi bilo jasneje, kaj mora posamezni zdravnik narediti, so poudarili. V prihodnje želijo izboljšati tudi položaj družinskih zdravnikov, ki so jo v sedanjem plačnem sistemu odnesli slabo in so hkrati zelo obremenjeni.

»Blokada« pri zaposlovanju

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin se zavzema za čim zgodnejši začetek pogajanj. Poleg tega bi bilo po njihovem treba pripraviti mrežo inštitucij v osnovnem zdravstvu in na sekundarni ravni, s katero bi bilo jasneje tudi, kje potrebujejo koliko zaposlenih. »Ker ni ne mreže ne standardov in normativov, danes zelo malo direktorjev zavodov ve, kje so večje in kje manjše potrebe,« je poudaril.

Varčevanje je po njihovem smiselno, a ne takšno, kakršno je danes. Medtem ko pri javnih naročilih po opažanju predstavnikov Fidesa ni bistvenega napredka in dobavitelji zato kljub krizi še vedno dosegajo »spodobne dobičke«, varčevanje, kakršnega je zapovedal Zujf, vodi v mnoge zagate. Nekateri mladi zdravniki so se, ker je hudo otežil zaposlovanje, znašli celo brez dela, drugi pa delajo v prekernih oblikah, kot so pogodbe za kratek čas. Prihaja tudi do »navideznega« volonterskega dela, je pojasnil pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič. »Zdravniki volontirajo, ker ni na voljo regularnih delovnih mest.«

Mladi zdravniki, ki jim bo pokojninska doba zaradi vsega tega začela teči zelo pozno, bodo delali tudi do 70. leta, je spomnil Popovič. Kot pravi, se ob tem zastavljajo vprašanja o varnosti takšnega dela za bolnike. Predstavnik sindikata v ljubljanskem UKC Božidar Visočnik je ob tem opozoril na še en »stranski učinek« Zujfa: medtem ko je v interesu UKC kot terciarne inštitucije, da so njihovi zaposleni čim bolj izobraženi, Zujf onemogoča plačevanje doktorskega študija zdravnikom. Tudi če bolnišnica prejme donacije za ta namen, jih ne more uporabiti, je pojasnil.

Nepraktične omejitve

Nespametno varčevanje pa občutijo tudi nekateri izkušeni zdravniki. Razporeditve oziroma urniki zaposlenih so zaradi varčevanja pri nadurah po novem marsikdaj takšni, da lahko zmanjšajo varnost, opozarjajo v Fidesu. Po njihovem je sporno tudi omejevanje podjemnih pogodb – še zlasti z vidika manjših bolnišnic, ki so bile odvisne od takšnega dela zdravnikov. Prepoved sklepanja pogodb s katerim koli podjetnikom ali pravno osebo bi lahko med drugim pomenila tudi, da bolnišnice storitev ne smejo več naročati pri zunanjih laboratorijih. Takšne »varčevalne« omejitve onemogočajo tudi zagotavljanje nujne pomoči v zdravstvenem domu, kadar v njej sodeluje zdravnik iz druge ustanove (takšna sodelovanja doslej niso bila nobena redkost, op. p.), so opozorili. Namesto tovrstnih absurdov je po njihovem čas za zdravstveno reformo, ki že zelo zamuja.