V zgodbi o gradnji 70 milijonov evrov vrednega daljnovoda Krško–Beričevo, ki jo je Eles v začetku leta ustavil zaradi napak pri gradnji, bi lahko v kratkem prišlo do novih zapletov.
Vse več je namreč indicev, ki krepijo sume, da je hrvaški Dalekovod, ki ga je Eles junija 2011 izbral za glavnega izvajalca del pri gradnji omenjenega daljnovoda, pred pridobitvijo posla obšel enega ključnih pogojev, to je, da v času podpisa pogodbe ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti. V uredništvu smo tako pridobili dokumente, iz katerih je razvidno, da je Dalekovod bankam, dobaviteljem in drugim poslovnim partnerjem konec lanskega septembra skupno dolgoval že več kot 308 milijonov evrov. Gre za vsoto kratkoročnih, dolgoročnih in izvenbilančnih obveznosti, ki jo je potrdila tudi revizijska hiša Pricewaterhouse Coppers (PWC).
To posledično odpira več vprašanj. Najprej, kako je mogoče, da je Dalekovodu v prvi polovici predlanskega leta Eles uspelo prepričati, da zapadlih obveznosti nima. Težko je namreč verjeti, da bi hrvaško podjetje, ki naj bi bilo po nekaterih informacijah tik pred prisilno poravnavo, več kot tristomilijonski dolg uspelo pridelati zgolj v dobrem letu dni po podpisu pogodbe o gradnji daljnovoda Krško–Beričevo. Sploh ob dejstvu, da je Dalekovod že v prvi polovici leta 2011 po javno dostopnih podatkih izkazoval za več kot 120 milijonov evrov finančnih obveznosti.
Kot so nam včeraj pojasnili na Elesu, je moral Dalekovod že med razpisom predložiti izjavo revizijske družbe, da je imel 31. marca 2011 poravnane vse nesporne obveznosti. Zanimivo je, da je ta dokument Dalekovodu izdala revizijska družba PWC Zagreb. Prav slednja je namreč le leto in pol kasneje potrdila, da je podjetje v velikih dolgovih. A to, da z Dalekovodovimi dokazili očitno ni vse v najlepšem redu, so kmalu zatem ugotovili tudi na državni revizijski komisiji. Ta je že lani zaradi domnevnega zavajanja z dokumenti zoper Dalekovod na okrajno sodišče v Ljubljani vložila obdolžilni predlog oziroma sprožila prekrškovni postopek. Na sodišče pa bo moral tudi Eles, ki ga toži neizbrani konzorcij VLB (Avstrija) in Ovita (Madžarska). Zadnji je sicer že avgusta 2011 skušal razveljaviti razpis pri državni revizijski komisiji, a je ta ocenila, da je bilo poročilo PWC ustrezno.
Čeprav na Elesu zatrjujejo, da so od Dalekovoda že večkrat zahtevali vpogled v poslovne knjige in da bi bili potrjeni sumi državne revizijske komisije lahko tudi razlog za ničnost pogodbe o gradnji daljnovoda, so imeli s hrvaškim podjetjem do zdaj relativno veliko potrpljenja. Kljub ugotovljenim napakam pri gradnji, zamudi in sporu zaradi računa za jeklene konstrukcije v višini skoraj tri milijone evrov, se namreč na Elesu niso odločili za prekinitev pogodbe. Na zadnjem sestanku so se z Dalekovodom dogovorili le, da bo ta »v najkrajšem možnem roku pojasnil vse nejasnosti«.
