Kočevje.Čeprav na Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje vsako leto za ogrevanje obeh šolskih stavb porabijo okoli 65.000 evrov, četrtošolci in petošolci pozimi sedijo v hladnih učilnicah. »Ko temperature padejo pod –10 stopinj Celzija, so razredi na skrajnem levem traktu na najslabšem. Tam znaša temperatura 16, 17 stopinj Celzija,« opisuje razmere v stavbi na Trgu Zbora odposlancev ravnatelj Peter Pirc.
Sami namestili dodatno izolacijo, a ni pomagalo
Šestinštirideset let stara šolska stavba, ki je evidentirana kot »kakovostna arhitekturna stvaritev iz časa slovenske moderne« in kot taka varovana v celoti, vse od odprtja ni bila deležna obnove, zgolj tri milimetre debeli aluminijasti parapeti pod okni so brez polnila in ne zadržujejo toplote v učilnicah. »Stroški ogrevanja šole letno znašajo okoli 50.000 evrov, kar predstavlja kar 40 odstotkov denarja, ki ga dobimo za materialne stroške obeh šolskih stavb,« pojasnjuje Pirc in dodaja, da s pridobljenimi sredstvi od ustanoviteljice in ministrstva komaj pokrpajo nujne izdatke. Zato so težave z mrazom skušali rešiti tako, da so na notranjo stran aluminijastih delov pod okni nalepili osem centimetrov debelo izolacijo, vendar tudi ta ukrep ne zadošča. Lani se je zaradi mraza pritožilo pet staršev, zato so učence selili v tiste učilnice, ki so bile med določenimi urami prazne. Ker pa so pred kratkim v šolo preselili tri oddelke tretjega razreda iz šolske stavbe na Reški cesti oz. iz t. i. Bračičeve šole (v Bračičevo so namreč namestili tri oddelke vrtca, ki so začasno izgubili prostore zaradi decembrskega požara v stavbi Srednje šole Kočevje), učencev iz najbolj hladnih učilnic ne morejo več premeščati po šoli.
Aluminijast ovoj in stara okna ne zadržujeta toplote
A tanki aluminijasti parapeti so le del vseh težav. Toplota puhti tudi skozi stara okna in okenske špranje, ki se zaradi posedanja stavbe pojavljajo zadnji dve desetletji. Nekaj teh špranj so zatesnili s silikonom, a so s tem onemogočili odpiranje oken. »Zato imamo pozimi v teh učilnicah šestnajst stopinj, poleti pa skoraj trideset,« pojasnjuje ravnatelj Pirc in dodaja, da učilnice poleti zračijo skozi vrata in tista okna, ki se še lahko odpirajo. Pa tudi to še ni vse.
Pločevinasta streha pušča na več mestih, je popolnoma dotrajana in neuporabna. Tako neuporabna, da ravnatelj raje kot o strehi govori o hidroizolaciji, ki so jo namestili na najbolj kritičnih mestih, denimo nad kuhinjo. Stavba, v kateri je več kot desetletje potekal celo pouk v turnusih, zaradi vsega naštetega ne zagotavlja ustreznih delovnih in bivalnih pogojev za učence in učitelje.
Občina Kočevje je po dolgih letih opozarjanj lani pripravila projekt energetske obnove šole. Če bi na stavbo namestili 16 centimetrov debelo izolacijo iz kamene volne, nova okna z dvojno termoizolativno zasteklitvijo in zamenjali parapete ter streho, bi zmanjšali porabo toplotne in električne energije za kar 67 odstotkov. A ker so stroški obnove zdaj energetsko enormno potratne stavbe ocenjeni na 1,2 milijona evrov, občina pa tega denarja nima, je projekt prijavila na razpis ministrstva za infrastrukturo in prostor. Občina je bila na razpisu uspešna, a kljub temu bodo otroci morali potrpeti še to zimo.
Ravnatelj Pirc je nedavno na ogled šole in razmer v njej pozval tudi kočevske svetnike. Vabilu se ni odzval nihče od petindvajsetih svetnikov.
