Skoraj ne mine dan, da ne bi večina voznikov na cestah srečala vsaj enega reševalnega, policijskega ali gasilskega vozila na nujni vožnji. Kljub temu ima kar precej voznikov še vedno težave z ustreznim ravnanjem, ko zaslišijo zavijajočo sireno in zagledajo modro rotacijsko luč na intervencijskem vozilu. Najpogostejše vozniške napake ob srečanju z intervencijskim vozilom so naglo zaviranje ali prepočasno umikanje, objestnežev, ki se na svetlobne in zvočne signale pogosto požvižgajo, pa je zadnja leta precej manj, ugotavljajo policisti.

Zakonodaja podrobno ureja opremo in pomen znakov vozil s prednostjo in vozil za spremstvo, ki jih dajejo s svetlobnimi in zvočnimi signali, opredeljeno pa je tudi pravilno ravnanje drugih udeležencev v prometu, če so na cesti intervencijska vozila. Čeprav zakonodaja govori o tem, da morajo biti intervencijska vozila policije, reševalcev in gasilcev opremljena s sireno in z najmanj dvema modrima lučema, so dovoljene tudi nekatere izjeme. Vozila policije brez policijskih oznak lahko uporabljajo tudi samo eno modro luč, takšen svetlobni znak pa se sme na teh vozilih uporabiti tudi za opozarjanje na nesrečo, zgostitev prometa ali druge okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za udeležence cestnega prometa

Težave s tistimi, ki se ne umaknejo

Pomen svetlobnih in zvočnih znakov na vozilih s prednostjo in za spremstvo določa zakon o pravilih cestnega prometa. Predpis določa pomen svetlobnih in zvočnih znakov ter obveznost udeležencev v prometu, da se po njih ravnajo. Upoštevanje tega namreč bistveno prispeva k odzivnosti interventnih služb in zmanjšuje čas prihoda patrulj na kraj varnostnega dogodka. Od pravilnega ravnanja voznikov je pogosto odvisno tudi življenje posameznikov, zato je še toliko bolj pomembno zagotavljanje neovirane vožnje intervencijskih vozil. Vozilom s prednostjo, vozilom za spremstvo ali vozilom v spremstvu pa se je prepovedano priključiti ali jih prehiteti.

»Največ težav imamo z vozniki, ki se potem, ko zagledajo intervencijsko vozilo na nujni vožnji, ne umaknejo na rob ceste ali pa ustavijo, s čimer lahko povzročijo prometni zamašek. Pri gasilcih je namreč običajno v konvoju več vozil. Nekateri vozniki se modre luči in sirene tudi ustrašijo in potem ne vedo, kaj storiti, in lahko nenamerno ovirajo intervencijska vozila. V zadnjem času pa opažamo, da je veliko težav tudi zato, ker imajo vozniki preglasno nastavljen radijski sprejemnik ali pa med vožnjo uporabljajo mobilni telefon in sirene enostavno ne slišijo,« je povedal Matej Kejžar, operativni poveljnik gasilsko reševalne službe Kranj, in dodal, da so tudi pri gašenju požarov minute izredno dragocene in ključnega pomena. V večini primerov se namreč ogenj v petih do desetih minutah razplamti od začetne do uničujoče faze, zato resnično šteje vsaka sekunda.

Številni vozniki tudi ne vedo najbolje, kako ravnati, ko se na cesti pojavi kolona s spremstvom. Na čelu takšne kolone so policijski avtomobili ali motocikli z modro in rdečo lučjo, zadaj pa z modro in zeleno na koncu kolone. Pri kombinaciji modre in rdeče luči ter zvočnega signala je treba nemudoma ustaviti vozila in se umakniti z vozišča ter pustiti spremstvu prosto pot. Ustaviti je treba ob robu ali zunaj vozišča, vožnja pa se sme nadaljevati šele takrat, ko odpeljejo mimo vsa vozila v koloni. Besedilo člena zakona, ki ureja vožnje vozil s prednostjo, ob tem izrecno poudarja, da voznikom vozil na nujnih vožnjah, vozil za spremstvo in vozil v spremstvu ni treba upoštevati prometnih pravil in prometne signalizacije, kar pa še ne pomeni, da lahko brezglavo divjajo. Hitrost in način vožnje morajo namreč prilagoditi tako, da ne ogrožajo varnosti drugih prometnih udeležencev in njihovih prevoznih sredstev.

Za volan šele po dveh letih

Vožnja intervencijskega vozila zahteva veliko znanja, izkušenj in primerne karakterne lastnosti. Zakonodaja sicer ne predpisuje kakšnih posebnih omejitev, za volan sme sesti voznik, ki ni začetnik, se pravi, da ima najmanj dve leti veljavno vozniško dovoljenje. Dodatni pogoj je, da v zadnjih treh letih ni zagrešil prometne nesreče iz malomarnosti, s smrtnimi posledicami. Njihovi delodajalci so dolžni redno preverjati, ali še ustrezajo pogojem, sicer pa so dolžni vozniki sami naznaniti, če je prišlo do spremembe, ki bi onemogočala intervencijske vožnje. Pred časom je bilo veliko razprav o tem, ali naj bi vozniki intervencijskih vozil opravljali še dodatna usposabljanja in s tem pridobili posebne licence oziroma posebno kategorijo v vozniškem dovoljenju, vendar na državni ravni ni bilo soglasja, da bi prišlo do izvedbe. Tako so policisti, reševalci in gasilci pri usposabljanju za intervencijske vožnje, ki so seveda zelo stresne, prepuščeni sami sebi. Kljub temu pa se vsaj občasno udeležujejo teoretičnih in praktičnih izobraževanj s področja prometne varnosti.