Kaže, da bodo največji oškodovanci nove davčne zakonodaje samozaposleni z najnižjimi prihodki, med katere sodijo predvsem samozaposleni v nepridobitnih dejavnostih, kot so tiste na področju kulture in novinarstva. Že z letom 2012 so mnogi samozaposleni poročali, da se je zaradi Zujfa zmanjšalo število naročil, skupaj z njimi pa tudi višina honorarjev. Ti v splošno neugodnih javnofinančnih in gospodarskih razmerah zamujajo, za nameček pa so se v zadnjih letih prispevki za socialno varnost, ki so jih samozaposleni dolžni plačevati po zakonu, zviševali.
Nova zakonodaja je v tem nizu še zadnji udarec, saj pomeni bistveno spremenjen način določanja dohodninske osnove za vse tiste, ki uveljavljajo normirane stroške. Četudi je na prvi pogled videti obetavno, da so samozaposlenim z novim zakonom priznani 70-odstotni normirani stroški, temu v resnici ni tako, saj več ne morejo uveljavljati nobene od olajšav (splošne, posebne osebne, za vzdrževane družinske člane), prav tako tudi ne stroškov za plačane prispevke za socialno varnost.
Zakonodaja neugodna za najšibkejšo polovico
Če pogledamo konkretno: za tiste samozaposlene v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje ministrstvo, velja, da so z novo zakonodajo na boljšem vsi ti, ki zaslužijo več od okvirno 15.000 evrov na leto. To velja za nekaj več kot polovico od skupno 2340 vpisanih v register samozaposlenih v kulturi, medtem ko za preostale velja, da jih nov zakon bremeni z višjo dohodnino.
Na drugi strani je za vse tiste, ki si prispevke za socialno varnost plačujejo sami (nekaj manj kot polovica samozaposlenih v kulturi in v tem trenutku 811 vpisanih v razvid samostojnih novinarjev), primerjalni izračun še manj obetaven. Pozitivni učinek nove davčne zakonodaje v obliki nižje dohodnine se bo pokazal šele pri dohodkih, ki se gibljejo okoli 30.000 evrov na leto. Tak, ki zasluži denimo 10.000 evrov na leto, po stari zakonodaji ne bi plačal nobene dohodnine, po novi pa bo znašala 600 evrov. Tak, ki zasluži 18.000 evrov, bo po novi zakonodaji plačal 500 evrov več, kakor kažejo izračuni, ki so jih pripravili na Društvu novinarjev Slovenije.
Soočeni z birokracijo in plačilno nedisciplino
Zakonodaja prinaša tudi večje birokratske bremenitve, saj morajo samozaposleni akontacijo dohodnine po novem obračunati in odvesti sami. Plačevali bodo pavšalno mesečno akontacijo, odmerjeno na osnovi prejemkov v preteklem letu. Problem se bo pojavil, kadar je v preteklem letu samozaposleni ustvaril bistveno višji dohodek iz dejavnosti v primerjavi s tekočim letom.
Ker osnova za odmero davka ni več prejeto plačilo, pač pa izstavljeni računi, bi lahko problem nastal tudi ob vse bolj razširjeni plačilni nedisciplini naročnikov. »Začarani krog se namreč sklene, ko zavezanec ne more izterjati zapadlih terjatev, davčna služba pa mu davek vseeno odmeri. Zavezanec nima sredstev za poplačilo dolga, dejavnosti pa ne more zapreti, dokler obstajajo odprte davčne obveznosti, ki z zamudnimi obrestmi nato skokovito naraščajo,« je povedala Barbara Müller v imenu Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.
V istem košu s podjetniki
Seveda je vsakemu samozaposlenemu omogočeno, da izstopi iz »sistema normirancev« in se pri davčnem uradu prijavi za vodenje knjig. Vendar niti z nastopom nove zakonodaje ni verjeti, da bi se za to možnost samozaposleni začeli odločati množično, saj je vodenje knjig povezano bodisi z velikim časovnim vložkom bodisi s stroški najema računovodje. Z novo davčno zakonodajo je tako nastal problem predvsem zato, ker pisec zakona (kot že kdaj v preteklosti) ni prepoznal specifike nepridobitnih poklicev, pač pa jih obravnava enako kot samostojne podjetnike.
Malo podjetje, po meri katerih je napisana, lahko denimo zaposluje 20 ljudi in ustvarja velik dobiček, medtem ko ustvarjalec ali novinar na majhnem domačem trgu določene meje dohodka praktično ne more prebiti. Prav tako mala podjetja nimajo vzdrževanih družinskih članov in si ne vplačujejo dodatnega pokojninskega zavarovanja, zaradi česar je bilo priznavanje olajšav samozaposlenim do zdaj ključnega pomena. »Že vsa leta moramo biti kulturniki, novinarji, inovatorji in športniki na preži, kaj nam bo 'zakuhala' vsakokratna vlada. Namesto da bi država uvajala spodbude, nam povzroča same težave in nas peha na rob revščine,« komentira samozaposleni v kulturi Igor Žužek.
Ministrstvo stalo križemrok
Višja bremenitev bi utegnila zadevati kar polovico od trenutno 2340 vpisanih v razvid samozaposlenih v kulturi in ne petine, kot smo poročali pred dnevi. »Ministrstvo stoji na stališču, da spremembe ne bi smele vplivati na večje davčne obremenitve oseb z najnižjimi dohodki,« so nam odgovorili z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ), ko smo jih seznanili z informativnimi izračuni in prosili, da se do učinkov zakonodaje opredelijo. Ker ne želijo »prejudicirati, kaj bodo novosti pomenile za samozaposlene«, so za »uradne izračune« zaprosili ministrstvo za finance oziroma Davčni urad RS.
Zgovorna je tudi informacija, da MIZKŠ pri oblikovanju ukrepov ni sodeloval, četudi upravlja register novinarjev in samozaposlenih ter je tako edini resor, kjer dovolj natančno poznajo specifike obeh tipov samozaposlitve. MIZKŠ je bil tako edino, ki bi pri oblikovanju nove zakonodaje lahko posredoval svoje predloge, kako iz negativnih učinkov nove zakonodaje izvzeti tiste z najnižjimi dohodki. Velik pozitiven socialni učinek bi imelo že tako preprosto zakonsko določilo, kot je denimo ohranitev splošne ali posebne davčne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki.