Pred desetletjem in pol se je v Gali hali na Metelkovi v Ljubljani odvijal koncert skupin Rhythm Thieves, Erotični, Not The Same in Srečna mladina, ki so zbirale denar za popravilo kombija, s katerim so se prevažali na koncerte in po turnejah. Okoli polnoči sta se v dvorani pojavila policaja. Srepo sta si ogledala prostor in v njem zbrano občestvo, glavni je nato odločno stopil do nastopajočih in jim zaukazal, naj nehajo igrati. Ker se niso odzvali, je stopil na oder in v mikrofon osorno razglasil konec koncerta. Medtem ko so mu glasbeniki poskušali dopovedati, da gre samo za koncert, je v klubu završalo. Medklicem, žvižgom in protestom je sledilo prerivanje. Ko je drugi policaj zagrabil enega izmed fantov v občinstvu in ga s strokovnim prijemom odpeljal proti izhodu, je tlesknila iskra in tovariški rokenrol večer se je sprevrgel v revolt, ki se je preselil na dvorišče. Pred vhodom z Masarykove v avtonomno kulturno cono je bilo polno maric in golfov. Na prizorišče so namreč prispele poklicane okrepitve, dva ducata policajev. Po prerekanju, naj vendarle izpustijo vklenjenega mladeniča, so padli prvi udarci. V kaosu krikov, siren, pendrekov, nespameti in nekontroliranih potez tako policajev kot civilov je bilo nekaj najbolj upornih ali pa tudi povsem nedolžnih zrušenih na tla, vklenjenih in vrženih za zapahe. V vsesplošnem neredu so metelkovci uspeli zapreti vhodno ograjo in vzpostaviti oviro pred divjimi obrazi v uniformah. Po dobri uri ravsa je bilo pet fantov odpeljanih na Trdinovo, kjer so jih celo noč zadrževali v lisicah na rokah. Zasliševali so jih kriminalisti, ki so jim pod nos molili kazenski zakonik in jih silili podpisati obremenjujoče izjave. Po prebedeni noči v priporu so jih popoldne odpeljali pred sodnika za prekrške. Prvi vklenjeni se danes z nasmehom spomni trenutka, ko mu je bilo prebrano, da »je krilil z rokami in pozival ljudi k uporu«, kot je policijsko poročilo formuliralo njegovo glasno neodobravanje prekinitve koncerta. Po obravnavi so bili fantje izpuščeni brez obrazložitve, kazni ali opravičila. Eden izmed njih se je nekaj mesecev kasneje znašel pred sodnikom z obtožbo, da je napadel policaja. Čeprav je imel zdravniško spričevalo o nasilnih poškodbah, ki jih je utrpel tisti večer in ki so postavljale pod vprašaj upravičenost policijskega ukrepa, je dobil dve leti pogojno.
Obroben, skoraj pozabljen primer je le eden izmed incidentov med policijo in državljani iz prvega desetletja neodvisne Slovenije, ko je policija (že) javno trenirala strogost, njeni vodje pa prikrivanje njenih spornih ukrepov.
