Enako je v politiki. Tam smrdi po političnih kuhinjah. Eni lažejo, drugi prikrivajo, tretji molčijo, četrti blebetajo neumnosti in vsi po vrsti stresajo gnoj na nasprotnike. Ena takšna splošna kontaminacija političnega in medijskega prostora. Ko sem v ponedeljek po treh tednih spet prižgal tv-škatlo, je vse to bruhalo še z večjo silo. Jasno, časi so prelomni. Pravljica, v kateri se pogumni mož zoperstavlja vojski prevarantov in zgodovinsko preživetih ostankov starega, noče in noče dobiti srečnega konca. Naš junak Janez Janša nikakor ne more uspeti v neenakopravnem boju s tistimi, ki to deželo potiskajo v okove starega že ves čas njegovega obstoja na politični sceni. Še sreča, da v tem boju ni osamljen.

Najprej mu pomagajo vsi iz stranke, ki pišejo tvite, pisma in komentarje na vse žive forume. Po novem tudi v tujino, ki je nevedna in zavedena. Kot zombiji na protestih. Potem mu pomaga nadškof Anton Stres, ki je velik strokovnjak za oceno dosežkov Janezovega vladnega dela. Nesebično svoje prsi nastavlja tudi Ljudmila Novak. Njena ljubezen do Janeza je res vzor vsem, ki kadar koli komur koli obljubljate zvestobo. To je žrtvovanje v pravem pomenu besede. Takšno materinsko sprejemanje udarcev pod pas in odločno prepričanje, da je njen otrok daleč najboljši v razredu. Ljudmila je prava slovenska cankarjanska mati. Kavo bi mu prinesla tudi v Baku, če bi si jo zaželel. Ona dobro ve, da se svet moti. Učiteljica kot reprezentantka starega še najbolj. Lahko ga ta stara prfoksa nadira, mu daje ukore, v redovalnico piše cveke, v beležko zapise o neprimernem obnašanju in ga postavlja na zatožno klop. Ona ve, da so ravno dejanja učiteljice dokaz, da je njen otrok briljanten. Nekaj posebnega.

Največjo srečo pa lahko Janez najde pri Rosviti Pesek. Ta bo naredila vse, da bo v svojih zaslišanjih njegove potencialne nasprotnike oglodala do kosti. V četrtek se je spravila na začasno predsednico Pozitivne Slovenije Alenko Bratušek. Najprej ji je zabrusila, da je to zdaj že njena tretja stranka. Alenka pač odgovor, da je to njena prva. OK, Rosvita ima slabe informatorje. Potem Rosvita v Alenki prepozna osebo, ki je dovolila, da se je država zadolžila do grla. Ko dobi odgovor, da ni ona sprejela nobene odločitve o zadolževanju, Rosvita preskoči na naslednje vprašanje. OK, prišepetovalci so ga spet pihnili v prazno. Rosvita pa ne bo nikoli ustrelila v prazno, če bo Alenko povezala z Jankovićem, tega s Kučanom, slednjega z udbomafijo in vse to zapakirala v totalitaristični paketek. Preprosto in logično. Kriv si že po definiciji. Že zato, ker nisi na Janezovi strani.

V četrtek se je zdelo, kot da tudi Uroš Slak ni več na njegovi strani. Jasno, saj je bil užaljen, ker predsednik vlade noče več k njemu v Poglede Slovenije in se mora potem tam ukvarjati z drugo ligo prvakov. Med katerimi mu Karl Erjavec mirno zabrusi: »Gospod Slak, hvala, da ste me prekinili in povedali tole. Jaz bi povedal isto.« Na eni strani cinizem, na drugi strani pa dejstvo, da vsi ponavljajo iste floskule. Na deželi pač smrdi…