Po podatkih, s katerimi razpolagajo na zavodu za zaposlovanje, je v prvem četrtletju letos napovedanih še nekaj več kot 300 presežnih delavcev in nekaj več kot 300 stečajnikov. Te pričakujejo predvsem v območnih službah na območju Kopra, Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Nove Gorice in Velenja.

Med najbolj ogroženimi panogami je še vedno gradbeništvo. Potem ko je konec lanskega leta v likvidaciji končalo gradbeno podjetje Gomboc iz Murske Sobote, ki je zaposlovalo 62 ljudi, ki se ravno v teh dneh prijavljajo na zavod za zaposlovanje, se mnogi bojijo tudi za usodo bistriškega podjetja Granit, ki je trenutno v fazi prisilne poravnave, medtem ko je hčerinsko podjetje Granit gradbeništvo prav tako že v stečaju. Brez dela je tam ostalo 160 ljudi.

V Preventu Halogu bodo odpustili manj delavcev od napovedi

»Naši vodilni za gradbeništvo nimajo posluha, prav tako ni nobenega investiranja, zato je situacija v tej panogi resnično slaba in ji ni videti konca. In če se gospodarstvo ne bo začelo krepiti, potem si ne upam napovedovati, kaj bo sledilo,« je dejala sekretarka za gradbeništvo v podravskih svobodnih sindikatih Breda Črnčec. Da so ravno gradbena podjetja najbolj ranljiva, meni tudi sindikalist Oskar Komac. »Saj posel bi mnogi še lahko dobili, problem je z bančnimi garancijami, ki jih banke ne dajo,« je pojasnil. Nekoliko bolj optimistični pa so od konca leta zaposleni v lenarškem Preventu Halogu, od koder so še decembra prihajale alarmantne informacije, da naj bi odpustili več kot 200 ljudi. Kot nam je povedala Breda Črnčec, naj bi odpovedi za zdaj dobilo »le« okoli 100 zaposlenih. »Z več kot polovico tistih, ki so bili prav tako na seznamu presežnih delavcev, pa so se dogovorili za skrajšan delovni čas ali so jih prerazporedili. Kar je zelo pohvalno. Za kraj, kakršen je Lenart, je to izjemnega pomena in vesela sem, da imajo v tem podjetju še nekaj socialnega čuta,« je povedala Črnčečeva.

Kot ugotavlja Maja Kavec iz ljubljanske zveze svobodnih sindikatov, ljudje raje potrpijo in prejemajo nizke plače, kot pa da bi pristali na zavodu za zaposlovanje. »Zavedajo se, da je to vseeno bolje kot nič, čeprav mnogi živijo v veliki revščini. Sploh v krajih, kjer po stečaju tovarne ni možnosti, da bi našli novo delo v drugi, ker je ni.« Da so ljudje pripravljeni potrpeti, meni tudi sekretarka za področje gradbeništva pri Zvezi svobodnih sindikatov za Pomurje Zdenka Bobovec. »Če se ljudje strinjajo, da dobijo izplačilo tudi v bonih, je to vsekakor bolje kot nič. Veliko takšnih primerov tudi ni, se pa najdejo. Ljudje so bolj strpni tudi, če plače zamujajo, in so pripravljeni čakati na izplačilo. V Ljutomeru imamo dve takšni podjetji, kjer imajo tovrstne težave. To sta Fe-Grad in PGP – projektiranje, gradbeništvo in posredovanje, a težave niso od včeraj. In upam ter pričakujem, da jih bodo slej kot prej rešili in bodo plače izplačevali redno,« je dejala Bobovčeva. Ki se tako kot mnogi drugi sprašuje, kdo, če sploh, bo v Sloveniji še odprl tudi kakšno tovarno, v kateri bodo ljudje dobili delo.

Ljudje se izobražujejo, a jim to ne pomaga

V Podravju in Pomurju je nezaposlenost velika, a se hkrati najdejo tudi podjetja, ki še zaposlujejo. To sta zlasti Radenska ter Mura in partnerji. »Je pa res, da v tej situaciji ni enostavno odpreti nekega novega podjetja, četudi ideje so. Nikoli ne bom pozabila, kako zagnano so ljudje pred leti pletli košare, gojili polže in podobno. A kaj, ko so na koncu služili vsi, samo oni ne. Ni bilo zadostnega zagonskega kapitala, niti niso bile opravljene raziskave trga, kam in komu bi izdelke prodajali. Torej, ni problem delati, problem je prodati in najti za izdelek primerne kupce. Anomalij pa je še več. Zavod za zaposlovanje brezposelne namreč pošilja na različne tečaje. V povprečju jih eden opravi tudi po štiri, pet. A tudi potem ne pridejo do dela nič lažje,« je povedala Zdenka Bobovec. Hkrati meni, da so napovedi o potencialnih socialnih bombah sila nehvaležne, saj se situacije spreminjajo iz dneva v dan. S tem se strinja tudi sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko Bojan Kramar. »Veliko je podjetij, ki imajo ta čas blokirane račune, kar pomeni, da ne plačujejo prispevkov, težko poravnavajo račune do dobaviteljev in tudi obveznosti do delavcev. Dobesedno visijo na nitki. Če bi pravna država funkcionirala, bi šla podjetja s takšnimi težavami že zdavnaj v stečaj. Se pa zaposleni situacije zavedajo in jo tolerirajo, saj tehtajo med delovnim mestom, ki ga še imajo, in zavodom,« je dejal Kramar. Veliko žalostnih zgodb po njegovih besedah skoraj do konca ostane skritih, saj informacije vse težje curljajo izza tovarniških zidov.

V mnogih podjetjih zaposleni namreč niso člani katerega od sindikatov, zato za težave izvedo šele na ulici. Eno takšnih, kjer sindikata ni, je tudi Boxmark Leather iz Kidričevega, v katerem je delo dobilo nekaj sto od sicer več kot 1100 odpuščenih Preventovih delavcev. »Dokler težav ni, je vse tiho, ko do težav pride, je marsikdaj tudi prepozno,« je dejal sindikalist Lojze Raško s Koroške. Povedal je, da so mnogi Korošci delo našli v sosednji Avstriji, ki pa prav tako ni imuna na stečaje. »Tudi tam firme zapirajo in gredo v likvidacijo, a se odpirajo tudi nove, pri nas pa, če se nekaj zapre, se na novo nič ne odre,« je še dodal Raško. Kot nam je povedala Jasmina Uršič, vodja koroških uradov za delo pri območni enoti zavoda za zaposlovanje Velenje, trenutno prijavljajo v evidenco brezposelnih 90 nekdanjih zaposlenih v Gradbenem podjetju Radlje, ki je šlo v stečaj. Drugih morebitnih odpuščanj ali presežnih delavcev ni na vidiku. »Okoli 200 delavcev je decembra odpustilo tudi velenjsko Gorenje, a gre za tiste, ki so imeli pogodbe le za določen čas in jim teh pač niso podaljšali,« je še dejala Uršičeva.