Še živo se spominjam, s kakšnim zagonom sem začela obiskovati fakulteto, saj sem bila prepričana, da moram le pridno študirati, nabirati znanje in čim prej diplomirati, potem pa me čakata služba, ki si jo želim, in plača, ki mi bo omogočila samostojno in urejeno življenje. Skratka verjela sem, da me čaka svetla prihodnost. Starši in fant so me vseskozi spodbujali. Tudi oni so verjeli. Pa smo se kmalu streznili.

Že v srednji šoli sem poleti opravljala študentska dela. Ni mi bilo težko žrtvovati prostega časa, saj sem si tako začela izpolnjevati drobne želje, ki so z leti postajale čedalje večje in so od mene terjale več delovnih ur, a seveda nikoli v škodo študija.

Pričakovano mi diploma ni prinesla zadovoljstva ali olajšanja, saj sem se dobro zavedala, da se podajam v neizprosno bitko za zelo omejeno število delovnih mest, rezerviranih za armado ambicioznih družboslovcev. Tako sem po tihem začela kuhati zamero do grozljivega neskladja med številom vpisnih mest na fakultetah in številom delovnih mest.

Zdelo se mi je, kot da se s tem v Sloveniji nihče ne ukvarja. Začela sem razmišljati, da sem morda storila napako, ker se nisem vpisala na kakšno srednjo strokovno šolo in se redno zaposlila že prej, da sem morda spregledala kakšen naravoslovni talent, ki bi me lahko rešil pred nekompatibilnostjo s takratnim in trenutnim trgom dela. Morda. Vem, da si lahko uspešen le pri delu, ki ga rad opravljaš, toda kako si lahko uspešen, če dela za tvoj poklic tako rekoč ni? Vse to mi je takrat rojilo po glavi in počutila sem se izgubljeno. Nisem vedela, na katere razpise naj se prijavljam, kakšne so moje prednosti in kako naj potencialnim delodajalcem predstavim svoje izkušnje, da me bodo jemali resno.

Tako sem začela pošiljati ponudbe za pripravništvo v državni upravi. V zasebnem sektorju so bile namreč možnosti za zaposlovanje mojega profila izobrazbe brez izkušenj še toliko manjše. Brez uspeha. A po nekaj mesecih sem v enem od državnih organov, po poslani ponudbi, ki so mi jo že zavrnili, dobila priložnost za študentsko delo. To mi je omogočilo navidezen vpis na višjo strokovno šolo. Mogoče bi se komu to zdelo nevredno sveže pridobljene univerzitetne izobrazbe, a nikakor si nisem mogla zamisliti, da bom še naprej ždela doma in čakala na čudež. Po enem letu sem začela pripravništvo, po koncu pripravništva pa sem bila redno zaposlena še osem mesecev.

Temu je žal sledila neizbežna, grenka prekinitev pogodbe, ki je še nisem povsem prebolela. Dobro se zavedam, da bom težko dobila še eno priložnost delati tisto, za kar sem študirala in kar me resnično veseli. Naučila pa sem se ogromno – o delu, o odnosih med ljudmi, o sebi, o tem, kaj si želim početi v prihodnosti. In ne nazadnje, spoznala sem čudovite ljudi, h katerim grem še vedno z veseljem na kavo.

Neločljiva povezanost politike in prava je bila in še vedno ostaja eno od najbolj izraženih področij mojega zanimanja. Morda zato, ker romantično verjamem v njen temeljni cilj, da spreminja svet na bolje. Kot vsi vemo, v realnosti pogosto počne vse prej kot to.

Nikoli si nisem predstavljala, da bom brezposelna. Saj so, veliko jih je, a jaz ne bom. Imam znanje, izkušnje, ideje, veliko idej in voljo, da jih uresničim. Priznam, da je včasih težko skozi temen oblak vsesplošnega pesimizma videti žarek upanja in še verjeti, da so za nas mlade še možnosti in priložnosti. Vse smo storili prav in utemeljeno pričakujemo, da bomo dobili tisto, kar si zaslužimo. Nočemo miloščine. Želimo postati davkoplačevalci, del aktivne populacije, ki tvorno prispeva k napredku človeštva.

Problem zaposlovanja mladih diplomantov ostaja in težko je verjeti, da bo manjši. Včasih je vse, kar lahko sami storimo, zgolj to, da spremenimo svoj odnos do problema. Sama povsod iščem izzive, nobene ideje ne vržem proč, tudi če je še tako bizarna. Ker dam resnično vse od sebe, za svoj trenutni položaj ne krivim ne sebe, ne te države, ne bank, ne finančne krize, ki so jo povzročile. Prepričana sem, da mi bo z veliko mero vztrajnosti in poguma uspelo. Spremembe bodo prišle, a ne same od sebe, saj mora biti najprej vsak sam sprememba, ki jo želi videti v svetu. Skupaj s portalom Zaposlim delodajalca bi rada bila del te spremembe.