Tisoči in tisoči naroda

Prestolnica Slovenije manifestira.

Tisoči in tisoči naroda. Kdo bi preštel te tisočglave množice. Ta silna disciplinirana četa, ki je vedela kaj pomeni ta naš veliki dan svobode, kaj pomeni sila in volja duha discipliniranega naroda. Vse je šlo kakor po uri! Sprevod se je razvil spontano, vsak je vedel, kje je njegovo mesto. Reditelji niso imeli dela. In dela ni imelo vojaštvo, ki je ostalo konsignirano po hišah, da »brani Nemce«. Toda to ni bil dan za to, da bi maščevali vse te strašne krivice našega naroda. Bil je praznik, oddih, delopust od dela, kažipot kako moramo združeni stopati v to našo svobodo, združeni in edini na narodnem in gospodarskem polju.

Cela Ljubljana je bila na ulici. Toda ne samo Ljubljana, te velike manifestacije za svobodo naroda so se udeležile ljudske množice iz najoddaljenejše ljubljanske okolice in zastopniki celega slovenskega naroda. Hiše praznično oblečene v zastave Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa tudi naših zveznih bratskih narodov Čeho-Slovakov in Poljakov.

Najlepši prizor je bil gotovo na Kongresnem trgu. Glava pri glavi. Konjeniki: Orli in Sokoli ter banderi dijakov in pred temi konjeniki, naša dekleta v pestri narodni noši, a pred temi rdeče srajce Orlov in Sokolov. Pred njimi pa četa naših častnikov in vojakov, temeljnega našega obrambnega kadra. (...) En sam klic je šel skozi množice: klic, da hoče naše ljudstvo od danes naprej prosto vseh spon samo si določati svoja pota in svojo bodočnost v svobodni Jugoslovanski državi.

Manifestacija tisoč in tisočglavih množic – gotovo jih je bilo nad 60.000 na ulici – pomeni za nas častno fazo v tem našem prehodu v življenje svobode. Niti las se ni skrivil nobenemu, nikdo se ni pregrešil na tuji lasti in ne na osebni varnosti, reditelji, naša obrambna straža, pomnožena z oddelkom policije z narodnimi kokardami ni bila nikjer primorana posredovati.

Prehod iz Avstrije v Jugoslavijo je v teku. Torkov dan manifestacije za svobodo je časten dan za našo domovino. Veseli smo praznika svobode.

Manifestacijski sprevod. (...)

Jutro! Množice prihajajo. Prihajajo telovadna društva, naši jasni Orli in sinji Sokoli, prihaja dijaštvo, prihaja razumništvo, prihajajo naša strokovna, politična in nepolitična društva. Vse stranke so zastopane, vsi sloji od najvišjega do najnižjega. Raz hiše vihrajo zastave. Napisi samo slovenski. (...) Množice prihajajo, a nad množicami plapolajo naše zastave SHS in prapori naših zveznih bratov Čehoslovakov in Poljakov, a ne samo teh, tudi zastave ameriških zveznih držav in njihovih zaveznikov pričajo o naši hvaležnosti velikemu glasniku svobode Woodrowu Wilsonu.

Budnica združenih godb. Od Piave grme topovi. Zadnja beseda vojske. Le še nekaj dni. Na obširnem zbirališču med Slonom in Narodnim domom se zbirajo ljudske množice. Reditelji in rediteljice pomnoženi s policijsko stražo z narodnimi kokardami in z gasilnimi društvi urejajo množice.

(...) En narod, en cilj: svoboda. (...) Nad vrstami številni napisi. Woodrow Wilson – rešitelj narodov, tako se glasi napis pod umetniško sliko, portretom predsednika Zveznih držav. Slikal jo je dr. Miljutin Zarnik. Železničarska godba iz Zidanega mosta igra. Sledijo ji nepregledne vrste združenih jugoslovanskih železničarjev in uradnic, kot ena mogočna strnjena jugoslovanska legija. (...)

Godbe igrajo, množica prepeva domorodne pesmi. »Živijo«-klici našim poslancem in zastopnikom Narodnega sveta, ki so zbrani na balkonu Deželnega dvorca. Ovacije nočejo prenehati. Ljudstvo zapoje Onam onamo, Slovenec sem, Hej Slovani. Nato spregovori burno pozdravljen zastopnik Narodnega sveta Ivan Hribar. (...)

Slovenec, posebna jutranja izdaja, 30. oktobra 1918