Temu ne bi rekel katastrofa, čeprav je bila naša igra zelo slaba. Delovali smo čustveno povsem izpraznjeno in imeli smo težke noge. Natančno smo vedeli, kako bodo Belorusi igrali, a se jim nismo mogli upirati. Tudi sam sem Rutenku med njegovim prodorom dvakrat nasedel. Ne, Belorusov nismo podcenjevali, tudi »fizika« ni bila problem, a le čustvena plat. Tisto, kar te ponese, da se veseliš zadetka, dobre obrambe... Tega v prvem polčasu ni bilo.
V drugem polčasu smo spet videli povsem drugačno Slovenijo.V garderobi smo si dejali, da gremo na vse ali nič. Da ne smemo biti klasični slovenceljni in – po domače povedano – s četrto tekmo »zasrati« vse, kar smo uspešno gradili na prvih treh. Čeprav smo hitro izničili zaostanek in nato povedli s 23:21, smo spet padli, kar je verjetno tudi posledica utrujenosti. A če bi tekmo začeli tako, kot je treba, ne bi izgubljali moči in energije v lovu za zaostankom za Belorusi. Ob našem boljšem začetku bi si lahko že predčasno zagotovili visoko prednost, potem bi bilo več rotacij v igri in posledično bi bilo naše izčrpavanje manjše.
Kako ste se počutili, ko ste v zadnji minuti prevzeli odgovornost za odločilno sedemmetrovko?Pri sedemmetrovkah gre vedno za psihološko vojno med vratarjem in igralcem. Sem psihološko trden, poleg tega pa mi je vseeno, ali sedemmetrovko streljam v prvi ali zadnji minuti. K strelu je treba pristopiti s hladno in trezno glavo. Vesel sem, da mi je uspelo zadeti odločilen strel, in upam, da bo tako tudi na naslednjih tekmah.
Kakšno je stanje stegenske mišice?Če sem iskren, precej slabo. Rehabilitacija se je nekoliko ustavila, potem ko je v prvih dneh po poškodbi šlo hitro na bolje. Celotna noga je še vedno zategnjena, ni prave eksplozivnosti in zato tudi moji protinapadi niso takšni, kot jih znam izteči in izpeljati. Upam, da se bo do tekme s Srbijo stanje vsaj malce popravilo.
Jutri čaka Slovenijo še zadnji tekmec v skupini C – Srbija.Proti Srbom bomo igrali za prvo mesto v skupini, s čimer bi se v osmini finala izognili najtežjim nasprotnikom. Prepričan sem, da smo najkakovostnejša reprezentanca v skupini v Zaragozi. Moramo se le dobro regenerirati, nato pa sesti skupaj ter se odkrito in temeljito pogovoriti. Takih prvih polčasov, kot je bil proti Belorusiji, si ne smemo več dovoliti. Kajti Srbi, ki so kakovostnejši od Belorusov, bi to kaznovali in v drugem polčasu se verjetno ne bi mogli več vrniti med žive. dek
