Marko Bratuš bo funkcijo umetniškega vodje prevzel prihodnji mesec od režiserja Marka Bulca, ki je Glej vodil zadnje tri sezone, novega umetniškega vodjo pa bo spremljal tudi v trimesečnem uvajalnem obdobju. Na razpis Društva Gledališče Glej se je sicer odzvalo dvanajst kandidatov in umetniških skupin. Ožja ekipa je opravila razgovor s štirimi kandidati in umetniško skupino ter občnemu zboru društva predlagala tri kandidate. Predsednica društva še naprej ostaja producentka in koordinatorica Inga Remeta.
»Program, s katerim sem bil izbran, ni nič kaj revolucionaren. Prepričan sem, da je Glej že doslej dobro delal, in tako je treba nadaljevati. Vidim ga kot nišno gledališče in kot prostor za eksperimentiranje, ki je lahko bolj svobodno kot v kateri od institucij,« je za Dnevnik povedal Bratuš, ki med glavne izzive prišteva spoprijemanje z nepredvidljivostjo sredstev, ki jih gledališču namenja pristojno ministrstvo.
Nadaljeval bo projekt umetniške rezidence, enoletne podpore ustvarjanju posameznega umetnika oziroma umetniške skupine, ki ga je v Glej vpeljal že Bulc. Letos je bila za rezidenčno ustvarjanje izbrana skupina G-FART. »Bolj kot zaključena predstava se rezidenca osredotoča na sam proces ustvarjanja in ponuja vpogled vanj. Ideja je mladim umetnikom dati toliko prostora, da lahko naredijo tudi kakšno napako.« Bratuš bo nadaljeval utečeno dobro prakso vsakoletne Glejeve produkcije odrskega prvenca, pod katerega se podpisujejo študenti AGRFT. Odrekel se ne bo niti komercialnim sadovom umetniškega dela, ki so jih v preteklih letih požele nekatere predstave (Kurba in Čefurji Raus!). »Če v okviru začrtanih programskih smernic nastane komercialna uspešnica, je to vse, kar si lahko človek želi. Še posebno če nastane v koprodukciji. Je pa res, da mladi in še nepoznani avtorji največkrat niso avtorji velikih uspešnic,« dodaja.
»Na Glej gledam kot na poligon, torej na prostor, v katerem je mogoče delati napake in se iz njih učiti. To seveda ne pomeni, da tu igramo slabe predstave. Nasprotno: prav zato, ker dopuščamo napake, si lahko privoščimo več,« pravi Bratuš in pristavlja, da ustvarjalcem v Gleju ponujajo svobodo, v zameno pa pričakujejo odgovornost: to je upoštevanje rokov in proračuna, ki ga ima gledališče na voljo. ut
