Matoz: Nadzor nad premoženjem funkcionarjev ni namenjen temu, da se mora nekdo spomniti, kako je leta 2006 plačal račun za elektriko
Po besedah Matoza je KPK pri pripravi poročila v premierjevo škodo grobo kršila ustavo, poleg tega pa si je dovolila kršiti še zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, kakor tudi lasten poslovnik, ko udeležencem v postopku ni dala možnosti, da se o osnutku poročila izjavijo. Po njegovem mnenju je KPK povsem nepravilno, nepopolno in zmotno ugotovila dejansko stanje in sprejela povsem zmotne sklepe, ki nimajo dokazne podpore in so daleč od resničnih dejstev.
Matoz pravi, da je nadzor nad premoženjem funkcionarjev namenjen ugotovitvi, ali se je v času trajanja funkcije premoženje nesorazmerno povečalo, nikakor pa to ne pomeni, da „se mora nekdo spomniti, kako je plačal položnico za elektriko leta 2006“, je poudaril. Pomembno je tudi, meni Matoz, da se premoženje funkcionarja ne poveča nesorazmerno z dohodki, ki jih prejema, in da zna pojasniti, kako je do premoženja prišel: "Ta možnost je bila predsedniku vlade, pa tudi gospodu Jankoviću, odvzeta in zato je po mojem mnenju poročilo KPK-ja nezakonito."
Gre za napako, ne pa za opustitev prijave
Glede prodaje parcele v Trenti, o čemer smo pred dnevi poročali v Dnevniku, Matoza preseneča, da komisija pri ugotovitvah o vrednosti zemljišča vrednost dokazuje z oceno Gursa, v postopku pa ne uporabi sodnega cenilca, ki bi vrednost ocenil. "Komisija se je z ugotavljanjem vrednosti ukvarjala več kot eno leto in ni mogoče, da v tem času ni bilo mogoče vrednosti ugotoviti s cenilcem," poudarja Matoz.
O tem, da je premier kršil zakon s tem, ko je zamujal pri obveščanju komisije o spremembah premoženja, Matoz priznava, da "gre za napako, ne pa za opustitev prijave in to je vse".
Simoniti: KPK ima resnične rezultate samo v sramotitvi ljudi
V pogovoru za Demokracijo pa je nekdanji minister Vasko Simoniti dejal, da ima KPK "resnične rezultate samo v sramotitvi ljudi in v javnemu ovajanju, s katerim ljudi spodbuja k sumničavosti, zadrtosti, opravljanju, razširjanju govoric, laži", medtem ko pravih rezultatov v smislu poslanstva, ki si ga sama pripisuje, tako Simoniti, dejansko ni.
Na vprašanje, če ocenjuje, da se je način delovanja komisije kaj spremenil, odkar je ne vodi več Drago Kos, je odvrnil, da ne ve, ali se je notranji ustroj tega "Urada za pravo Resnico" kaj spremenil. "Kosa in Klemenčiča sem vedno dojemal kot politikantska denuncianta, ki rada nastopata v javnosti, ki skušata svojo pravo naravo prikriti s hlinjeno resnostjo. Dejansko mi delujeta kot človeka brez vsakršnega občutka za pravno enakost," je menil.
Starejši mlade ščuvajo k sovraštvu in spopadom
Glede t.i. vseslovenskih vstaj je dejal, da smo včasih govorili o kmečkih uporih, delavskih demonstracijah in stavkah ter vstaji proti okupatorju. V simbolnem pomenu gre danes pri poimenovanju teh protestov z besedo vstaja za anahronizem, za relikt časa, ki se ne sme nikoli več vrniti. Starejši ljudje, ki so ščuvali proti demokraciji z varne razdalje in pri tem uporabljali izraze o ljudski in neposredni demokraciji, mlajši pa so jih nekritično povzeli, so ljudje brez vsakršne odgovornosti. Žal jim nekateri mlajši nasedajo, ne razumejo pa, da jih dejansko ti starejši ljudje ščuvajo k sovraštvu in spopadom, je kritičen Simoniti.
V zvezi s pismom, ki so ga predstavniki KOKS poslali v tujino, je dejal, da v izključevanje ljudi, ki ne ustrezajo predstavam nekaterih ljudi, ki prisegajo na neposredno demokracijo, "sodijo tudi lažne ovadbe, ki so sicer protizakonite, a če prihajajo iz pravih logov, se tolerirajo brez posledic."
O pismu KOKSA: Ovajanje ni lepo in nikoli ne bo
To, kar pa počne KOKS "ni nič posebnega", pravi Simoniti. "Ovajanje pač ni lepo in nikoli ne bo. Če gre za isto ali podobno vsebino, ki jo izraža Društvo slovenskih pisateljev v tekstu iz decembra 2012, pa je to še toliko grše," meni. V omenjenem tekstu prepoznava "nekakšno namrgodeno samozavest in samozaverovanost, s katerima pokroviteljsko sporočajo slabo artikulirane in tudi protislovne misli".
Po Simonitijevih besedah gre za nemoderne, pristranske, izključevalne predloge o tem, kako naj bi bila družba pri nas urejena, pokroviteljsko določajo, kdo sme in kdo ne sme sodelovati v javnem političnem življenju, s čimer dejansko ščuvajo k nasilju in k nekim preživelim vzorcem življenja. Simoniti tudi upa, da "ta predpotopen tekst" ne odslikava mnenja vsega članstva Društva slovenskih pisateljev. Meni, da gre za podobno akcijo kot pri peticiji 571 novinarjev, ki je "utemeljena je na konstruktu, lažeh in pretiravanjih".
