Nepravično bi bilo predsednikom športnih panog očitati, da ne opravljajo funkcije zaradi dejstva, da bi bili uspešni tudi na drugem področju, ne zgolj poslovnem. Politiki na vodilnih športnih mestih že dolgo niso več zaželeni, saj zasedajo visoka mesta v družbi ali poslanski stolček od danes do jutri. Vseeno trdim, da je glavno vodilo, zakaj si možje srednjih let želijo prevzeti vidno mesto v športu, dejstvo, da se bodo precej več pojavljali v medijih in postali prepoznavni tudi zunaj svojih meja. Izjeme potrjujejo pravilo. Takšna je Alekdander Čeferin, predsednik NZS, ki dejansko ne potrebuje medijske prepoznavnosti.

Rekorder škandalov moških srednjih let na predsedniški funkciji je Tomaž Lovše. Škandali so ga tudi predčasno odnesli s položaja prvega moža smučarske zveze. Lovše se je v športu naučil, da se Janeza Kocijančiča in nekaterih drugih vodilnih in vplivnih mednarodnih funkcionarjev ne da prehitevati po desni strani.

V torek se je na športnem področju predstavil nov obraz, ki sliši na ime Gregor Benčina. Slovenska atletika je dobila prvega moža, ki po viziji spominja na dosedanjega predsednika Petra Kukovico. Ta si je v osmih letih vodenja slovenske kraljice športov ustvaril ugled, s katerim bo lahko na funkcionarskih mestih še rekel kakšno besedo. Ko bo, če bo, doma nadoknadil zamujeno in si napolnil baterije za nove boje.

Benčina si je obul velike čevlje. Od njega bo odvisno, ali mu lahko noga na športnem področju še kaj zrase, da čevlji ne bodo preveliki. Če ga bodo začeli žuliti, pa bo po zapuščini, ki jo je pustil Peter Kukovica, postal zelo ugleden športni funkcionar. Do rezultatov bo lahko Benčina prišel zgolj s trdim delom, kakršno poznajo atleti, ki dosegajo visoke uvrstitve na največjih tekmovanjih. Če bo dnevno v stiku z najbližjimi sodelavci, če bo sposoben zvezi skupaj z državnim denarjem zagotoviti med milijon in milijon in pol evrov visok proračun, če bo gledal na vsak porabljen evro, bo lahko kljub morebitnim slabšim uspehom vodil zvezo z dvignjeno glavo. Če pa bo prišel na Letališko cesto enkrat na mesec ter vse skupaj predal sodelavcem, se mu namesto nasmeškov na slikah obeta bumerang v obliki medijskega linča.

Vajeni smo obojega. Pripravljeni tudi.