Takšno je pač življenje, tudi športnikovo. Stvari se v življenju pogosto obračajo in spreminjajo. Imel sem srečo, da nisem kot slovenski reprezentant nikoli igral proti svoji domovini Belorusiji, ker si tega zares nisem želel. Na žalost se je to novembra lani zgodilo, čeprav v obratnih vlogah: kot reprezentant Belorusije sem v kvalifikacijah za EP 2014 na Danskem v Minsku igral proti Sloveniji. Zdaj nas čaka še medsebojna tekma v Zaragozi, nato pa junija še povratna kvalifikacijska tekma v Sloveniji za EP. Verjemite, da mi ni lahko in prijetno igrati teh tekem, ampak enostavno moram, saj sem vendar profesionalec. Vedno sem vesel, ko Slovenija zmaguje, seveda pa nikakor ne bom vesel, če bo danes zmagala proti Belorusiji (smeh).
V Zaragozi si je Belorusija z zmago proti Južni Koreji v tretjem krogu bolj ali manj že zagotovila napredovanje v osmino finala.To je bila za nas ena ključnih tekem v boju za napredovanje v osmino finala. Pred tekmo z Južno Korejo smo se v reprezentanci šalili, da se za nas SP začenja šele v tretjem krogu, kajti na prvih dveh tekmah proti Poljski in Srbiji smo dobro vedeli, da sta ti ekipi kakovostnejši od nas in da skorajda nimamo možnosti za presenečenje. Zdaj nas čakata še tekmi s Slovenijo in Savdsko Arabijo. Arabce moramo vsekakor premagati, proti Sloveniji pa imamo prav tako možnosti za zmago. Zavedamo se, da nas čaka proti Sloveniji zelo težka naloga, po mojem mnenju pa je na tej tekmi slovenska reprezentanca v vlogi favorita. Toda tudi mi imamo svoje adute, s katerimi bomo skušali iztržiti ugoden izid.
V katerih elementih rokometne igre je Belorusija v prednosti pred Slovenijo?Kvalifikacijska tekma novembra lani v Minsku je pokazala, da smo malce telesno močnejši od Slovencev. Toda slovenski rokometaši so neverjetno hitri in to je njihov glavni adut. V Minsku nam ni uspelo najbolje ustaviti njihove hitre igre, na tekmi v Zaragozi pa moramo odpraviti naše napake s takratne tekme. Seveda bomo skušali uveljaviti našo telesno premoč, toda eden od adutov Slovenije je tudi večja izkušenost igralcev. Čeprav ima Slovenija zelo mlado reprezentanco, je ta že kar precej izkušena, medtem ko je za večino beloruskih reprezentantov SP v Španiji šele prvo veliko tekmovanje. In izkušnje igrajo na velikih tekmovanjih zelo pomembno vlogo.
Je mogoče primerjati slovensko reprezentanco iz časov, ko ste še vi igrali zanjo, s sedanjo?Če se malce pošalim: zdaj bi mi bilo težko igrati za Slovenijo, ker so fantje zelo hitri, mogoče celo prehitri zame. Slovenija ima zelo kakovosten igralski kader, fantje so dobri in pametni, odlični so v (pol)protinapadih, viških... Slovenska reprezentanca ima odlična vratarja, glavna razlika v primerjavi z mojo generacijo pa je na bekovskih položajih. V času mojega igranja za Slovenijo smo imeli z Alešem Pajovičem, Renatom Vugrincem in drugimi večjo izbiro na teh igralnih mestih, a kljub temu gre reprezentanci v zadnjem času odlično. Uspehi v zadnjem obdobju so dokaz, da je slovenski rokomet na pravi poti.
Prihod nekdanjega rokometaša in reprezentanta Jurija Ševcova na selektorski položaj je prinesel renesanso beloruskega rokometa.Z njegovim prihodom smo dobili več discipline v igri, prav tako pa tudi precejšnje tehnično-taktične spremembe. Zdaj imamo več kombinatorne igre, prej pa smo igrali bolj ali manj individualno. Na začetku je bilo reprezentantom zaradi tega zelo težko, ker niso bili vajeni takšnega načina igranja, a sčasoma so se vsi dobro privadili na to. Odkar je Ševcov selektor, igramo bolj kolektivno, kar je njegova zasluga in prava poteza.
In kaj Belorusiji še manjka, da bi bila konkurenčna najboljšim v Evropi in na svetu?Predvsem igralske menjave. Kar zadeva vratarje, do svetovnega prvenstva v igri niso prispevali deleža, ki smo ga od njih pričakovali. Toda na prvih treh tekmah v Zaragozi je drugače in upam, da bo tako ostalo tudi naprej. V nekaterih obdobjih posameznih tekem delamo preveč napak, ki so posledica živčnosti in (pre)velike želje po uspehu. To moramo nujno odpraviti, če želimo storiti še korak naprej.
Ali lahko kdo prepreči Francozom, da bi v Španiji še tretjič zapored osvojili naslov svetovnega prvaka?Zame je Francija še vedno prvi favorit. Všeč mi je bila misel selektorja Deniča, ko je nekoč dejal, da Francozi sicer ne igrajo za oko posebno lepega rokometa, ker igrajo na moč in silo, a so zelo uspešni. Imajo vrhunski in izkušen igralski kader, menjave, ki prihajajo v igro, pa ne spreminjajo ničesar. Pri menjavah se sploh ne pozna, da je na igrišču druga garnitura igralcev. Poleg kakovosti je glavna prednost Francozov pred konkurenti njihova telesna moč, torej »fizika«, v kateri so pred vsemi in s katero lomijo nasprotnike. Upam, da bo za zanimivost tekmovanja poskrbelo še kakšno presenečenje. Iz ozkega kroga favoritov bi izpostavil še gostitelje Špance, a mislim, da so Francozi zaradi prej omenjenih zadev še vedno številka ena.
