O Kanglerjevi pritožbi še ne bodo odločali, čeprav ta sodi med zadeve, ki jih ustavno sodišče obravnava prednostno. Znano je, da državni svet – v nasprotju z državno volilno komisijo – na svoji ustanovni seji 12. decembra lani Kanglerju ni potrdil mandata. Kangler je takšno potezo označil za lustracijo in se 24. decembra pritožil na ustavno sodišče, ki pa o zadevi še ni odločalo. Na zadnji seji so ustavni sodniki soglasno sprejeli le sklep, da se predsednika Ernesta Petriča izloči iz odločanja o tem. Zakaj?

Praksa izločanja sodnikov je precej pogosta

Generalni sekretar Sebastian Nerad odgovarja, da so to storili na Petričev predlog in da razlogi za to niso dostopni javnosti. »Praksa izločanja sodnikov je precej pogosta. To je institut, s katerim ustavno sodišče varuje videz svoje neodvisnosti in nepristranskosti. Kršitev tega načela bi bila v nasprotju ne samo z ustavo, temveč tudi z evropsko konvencijo o človekovih pravicah,« nam je pojasnil Nerad in dodal, da je v obravnavani zadevi sodnik Petrič svojim kolegom sodnikom in sodnicam predstavil okoliščine, za katere je ocenil, da bi v javnosti lahko vzbujale videz dvoma o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti ter s tem vplivale tudi na videz neodvisnosti ustavnega sodišča kot celote. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije sta se Petrič in Kangler znašla v isti zgodbi po novembrskih protestih v Mariboru, ko se je Petrič po koncu mednarodne konference o terorizmu sestal s takratnim mariborskim županom.

Tudi o ustavnosti zakona o volitvah v DS?

Tako kot Kangler sam so tudi mnogi pravni strokovnjaki prepričani, da mu bo ustavno sodišče potrdilo svetniški mandat, medtem ko Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete ocenjuje, da je mogoča tudi drugačna odločitev. To bi se lahko zgodilo, če bi ustavno sodišče odločanje razširilo tudi na presojo ustavnosti zakona o volitvah v državni svet in odločilo, da so nekatere njegove določbe neskladne z ustavo. Pirnat opozarja, da gre pri volitvah predstavnikov lokalnih interesov v državni svet za dve stopnji posrednosti. »Problem je, da elektorje izvolijo občinski sveti, ti pa so bili lahko neposredno izvoljeni več let pred tem in torej obstaja veliko tveganje, da je povezava med kakršno koli smotrno voljo volilcev in odločitvijo elektorjev na ta način pretrgana. Ta dvojna posrednost volitev državnih svetnikov je takšna, da krši 3. člen ustave, po katerem ima oblast ljudstvo in iz katere izvira tudi neposrednost volitev. Obstajajo torej razumne in pravno utemeljene možnosti, da ustavno sodišče ugotovi, da je zakon o volitvah v DS v delu te velike posrednosti, ki očitno omogoča zlorabo volilne pravice, tak, da ni nobene povezave med voljo ljudi in odločitvijo elektorjev. Morali bi imeti sistem, po katerem bi vsaj elektorje volili neposredno,« meni Pirnat.