Osnutka proračunov za letošnje in prihodnje leto sta zagotavljala nekaj milijonov evrov za obnovo Cukrarne in projekt Ena hiša, v sklopu katerega bi na enem mestu združili vse občinske službe pod streho te spomeniško zaščitene stavbe. Vendar so svetniki na koncu potrdili proračuna, ki sta del denarja, zagotovljenega za Cukrarno, prerazporedila in ga namenila obnovo ljubljanskega gradu. Številke v proračunih kažejo še, da bo občina prve večmilijonske zneske v Cukrarno vložila šele od leta 2015 do 2017. Jasno je torej, da Mestna občina Ljubljana tega, 155 milijonov evrov vrednega projekta v kratkem ne bo dokončala, čeprav se o njem govori že več let.

Direktorica mestne uprave Jožka Hegler je pojasnila, da so del sredstev iz proračuna namenili drugim projektom zato, ker nimajo gradbenega dovoljenja za celovito prenovo Cukrarne. Poleg tega pa je projekt Ena hiša po besedah Heglerjeve trenutno neuresničljiv »zaradi recesije in mrtvila na nepremičninskem trgu, saj je finančno zahteven, in ker smo načrtovali, da bi bil financiran predvsem z odprodajo obstoječih upravnih zgradb«. Občina je računala tudi na interes države v Cukrarni, saj se je v prejšnjem mandatu s predstavniki države pogovarjala o tem, da bi država naloge na lokalni ravni prav tako opravljala v sklopu Ene hiše. Vendar pisnega dogovora niso sklenili.

V preteklosti krpali poškodbe

Mestna občina je v zadnjih letih v Cukrarni predvsem krpala največje poškodbe, je dejala Heglerjeva. Poleg tega so zaprli vse vhode v zgradbo, da so preprečili nedovoljene vstope vanjo, saj bi bilo zadrževanje v Cukrarni zaradi njenega stanja lahko nevarno. »Cukrarna je gradbenotehnično v izredno slabem stanju,« je priznala Heglerjeva. Dodala je, da bodo projektni načrti za obnovo po vsej verjetnosti pokazali, da se mora občina najprej lotiti zamenjave strehe zaradi dotrajanega ostrešja in strešne kritine.

Spomnimo, del strehe te spomeniško zaščitene stavbe je obnovila družba Mons Jožeta Anderliča kot izravnalni ukrep zaradi porušitve Kolizeja. Anderličeva družba je za popravilo strehe porabila približno 300.000 evrov. Kulturno ministrstvo pod taktirko Majde Širca je Monsu naložilo še financiranje izdelave projektne dokumentacije za Cukrarno v vrednosti do 500.000 evrov.

Občina sicer načrtuje celovito prenovo zgradbe ob Ljubljanici, vendar za zdaj še ni izdelala načrta obnove. Ravno zato Heglerjeva ni znala oceniti, koliko bo stala ta dolgo načrtovana prenova. Povedala je, da bodo v prihodnjih dveh letih pripravili projektno tehnično dokumentacijo, zaprosili za gradbeno dovoljenje in nato izvedli javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del, ki bi Cukrarno prenovil v sodobno galerijsko in družbeno središče s poudarkom na spominu na obdobje slovenske moderne, ko je ta zgradba dala zavetje Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču ter Dragotinu Ketteju in Josipu Murnu - Aleksandrovemu, ki sta v zgradbi tudi umrla.

Prodati je ne nameravajo

Na mestni občini se zavedajo, da je obnova vsekakor nujna, saj bi lahko prišlo do rušenja ostrešja denimo zaradi obremenitve teže snega, to pa bi lahko imelo negativne posledice na celovito konstrukcijo, je priznala Heglerjeva. Čeprav se je v prejšnjih proračunih denar za obnovo Cukrarne in za projekt Ena hiša vztrajno izmikal, na občini niso izgubili upanja in teh projektov ne nameravajo izvesti ob pomoči potencialnih zasebnih partnerjih, saj to po besedah Heglerjeve ne bi bilo smotrno.

»Sredstva za prenovo Cukrarne bomo zagotovili v proračunih mestne občine,« je na vprašanje, ali bi občina zaradi pomanjkanja denarja za prenovo morda razmislila o prodaji zgradbe, odgovorila Heglerjeva. Zagotovo za Cukrarno ob morebitni prodaji tudi ne bi iztržili veliko. Kljub temu da je po cenitvi geodetske uprave vredna dobrih 2,18 milijona evrov, je Heglerjeva dejala, da je dejanska tržna vrednost tista, za katero je mogoče neko zgradbo prodati. »Glede na stanje objekta je vrednost Cukrarne prav gotovo zelo majhna,« je ocenila.