Prvi način je varčevanje. In ker pa ja ne bodo varčevali pri sebi in pogledali, kdo bogati na račun sesanja v državnih jaslih, je treba varčevati tako, da znižamo plače učiteljem, policistom, gasilcem, vojakom in vsaj desetino teh, ki delajo za našo državo in za naše otroke vržemo na cesto. Ampak, pravijo naši ministri z iztekajočim se rokom trajanja, ne bo dovolj. Potrebujemo še! In smo ukinili otroške dodatke, brezplačne malice in vrtce in podobno nesnago socialistične preteklosti, ki ne sodi v neoliberalistični model »pomagaj si sam in bog, ne država, ti bo pomagal«. Pa še ni dovolj! Luknja v blagajni je še večja.

In smo prišli do drugega, edino možnega in sprejemljivega načina – polnjenje blagajne. To pa gre lahko samo z višjimi in novimi davki. Idej je cel kup. Bo treba dvigniti davke za vožnjo po cesti, za čiščenje greznic, tožarjenje s sosedom, pijančevanje in zakajanje in podobno. Dvignili bomo ceno za uporabo električnega kabla, dvignili davek na dodano vrednost in še celo, kar me pa najbolj moti, uvedli krizni davek na velike jahte in luksuzne vile. Vsaj to bi lahko pustili pri miru, no! Tu so še davki od iger na srečo, turistične in druge takse ter seveda vsi možni dohodninski odhodki in dajatve, ki jih zgolj kot številke vidim na plačnem listku, pomenijo pa, da bom dobil za polovico manj denarja, kot mi ga je pripravljen dati delodajalec. Pa na davek na nabiranje gob ne smem pozabiti. Ta je eden mojih najljubših, saj bo udaril po žepu soseda, ki od junija do oktobra vsak dan pritovori domov celo košaro jurčkov in lisičk, ko grem pa sam v isto gmajno, pa dobim le dve sivki in eno marelo!

Kakor koli tile naši ministri z iztekajočim se rokom trajanja obračajo številke, še vedno je premalo! In sem, ko sem se vozil skozi snežni metež in razmišljal o tem, da me doma čaka še kake tri do štiri ure kidanja snega, prišel na čudovito idejo, kako dokončno zapolniti vse luknje v državni blagajni. S trošarino za sneg in posebnim davkom na kidanje! Se vam zdi smešno? In bedasto? Počakajte, da dobite položnice in da vam obračunajo davek od kidanja pri dohodnini. Takrat se ne boste več smejali. Obračun teh davščin je sila preprost. Za vsako leto bomo izmerili, koliko je kje padlo snega, in glede na to obračunali rezidentom posamezne občine trošarino na sneg. Za veselje otrok, ki se brezplačno dričajo po hribčkih, je pač treba nekaj plačati. Zna biti, da bodo Ratečani dobili precej višje položnice kot oni v Piranu, a kdo jim je kriv, če imajo pa največ snega. Saj od njega tudi dobro živijo. Drugi prihodek bo davek na kidanje. Za vsako dejavnost je treba plačati davek na dohodek. In kidanje je dejavnost in zagotovo bom jaz kot lastnik dvorišča zaračunal sebi, ko si bom to dvorišče skidal in je treba za to odvesti določen davek. Logično? Je. Davek bi država lahko odmerila glede na velikost površine, ki jo je treba skidati, in glede na velikost, tip in število lopat. Glede na trenutne razmere (gledam skozi okno in že tretji dan zapored sneži, da bolj ne more) sem ravnokar rešil državo pred propadom. Ni se treba zahvaljevati.