"Vse bo znano v četrtek," je za STA dejal poslanec stranke Roman Jakič. Prav tako tudi podpredsednica stranke Melita Župevc ni želela govoriti o imenih.
Stranka ima sicer tri podpredsednike, Mašo Kociper in Melito Župevc, ki sta tudi poslanki, ter Roberta Goloba. Vsi so medijem po sobotnem kongresu stranke zatrdili, da še niso razmišljali o morebitnem prevzemu začasnega vodenja stranke, hkrati pa noben od njih na volilnem kongresu tudi ne namerava kandidirati za novega predsednika. Bratuškove pa STA danes ni uspela priklicati.
Podpredsednik stranke Golob pa je za Planet.Siol.net dejal, da bi bila najboljša rešitev za vodenje Pozitivne Slovenije v prehodnem obdobju kolektivno vodstvo. "Po mojem mnenju bomo iskali rešitev v smeri kolektivnega vodstva. Vsak bo delal tisto, kar je delal doslej, potem pa bomo videli," je dejal za omenjeni portal. Upa, da bo del te ožje ekipe tudi Alenka Bratušek.
Glede vprašanja, koga bi podprli za novega mandatarja, je Jakič za STA dejal, da še čakajo na to, kako bo na ultimat koalicijskih DeSUS, SLS in DL odgovoril predsednik vlade Janez Janša. "Na osnovi tega se bomo potem pogovarjali in dogovarjali," je dejal.
Seja sveta bo jutri popoldne
Seja sveta Pozitivne Slovenije, na kateri bodo odločali o novem vodstvu, ki bo stranko vodilo do volilnega kongresa, bo v četrtek opoldne. Kot je v torek po seji poslanske skupine PS napovedal njen vodja Jani Möderndorfer, mora svet stranke pripraviti tudi vse potrebno, če bi prišlo do sprememb v koaliciji ali do sestavljanja nove vlade.
Möderndorfer je v torek v izjavi novinarjem pojasnil, da to predvideva eden od sklepov sobotnega kongresa stranke. Kongres PS je v soboto sprejel predlog Zorana Jankovića o zamrznitvi funkcije predsednika stranke.
PS: Vztrajanje pri hitenju z imenovanji bo dokaz, da je SDS obupala nad lastno oblastjo
V Pozitivni Sloveniji vlado in ministra za izobraževanje Žigo Turka pozivajo, naj umaknejo odločanje o imenovanju direktorjev direktoratov na MIZKŠ, dokler se ne razreši vladna kriza. Vztrajanje pri teh imenovanjih pa bi bilo po njihovem mnenju "dokaz, da je SDS obupala nad lastno oblastjo in da poskuša zaščititi eksistenco zvestih pristašev".
Kot smo danes poročali v tiskani izdaji Dnevnika, naj bi vlada na četrtkovi seji enajstim v. d. direktorjem direktoratov ter generalnemu sekretarju ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) spremenila status iz vršilcev dolžnosti v stalno imenovanje. Vseh 12 predlogov uradniških imenovanj je podal minister Žiga Turk.
V Pozitivni Sloveniji pa vlado in ministra Turka pozivajo k umiku odločanja o tem, dokler se ne razreši vladna kriza. "Vsi omenjeni imajo mandate vršilcev dolžnosti do meseca marca in v tem času bo postalo jasno, ali sedanja vlada sploh ima legitimiteto za imenovanje direktorjev pomembnih državnih organov za prihodnjih šest let," so zapisali v PS.
Prihodnja vlada bi bila prisiljena prekiniti sodelovanja in izplačati odpravnine
Kot dodajajo, bi bila morebitna prihodnja vlada prisiljena prekiniti sodelovanje z omenjenimi direktorji in jim izplačati odpravnine ali pa jih premestiti. "Vztrajanje pri nenadnem hitenju z omenjenimi imenovanji bo dokaz, da je SDS obupala nad lastno oblastjo in da poskušajo zaščititi eksistenco zvestih pristašev, hkrati pa prihodnji vladi že vnaprej povzročiti organizacijske zagate in si zagotoviti informacijske vire, ki jim bodo v pomoč pri delu v opoziciji," še menijo v PS.
Minister Turk je sicer danes že odgovoril na očitke o omenjenih imenovanjih ter pojasnil, da je predlog za imenovanje direktorjev direktoratov v proceduro vložil prejšnji teden v ponedeljek, še preden se je začela aktualna kriza. "Mogoče sem bil pri tem nekoliko počasnejši od ostalih kolegov, ki so to naredili že prej," je dejal.
Hitenje z očitno klientelističnim osvajanjem položajev
Na nekatere kadrovske poteze vlade so se odzvali tudi v Liberalni akademiji. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ugotavljajo, da vlada "v času, ko se izteka njen rok trajanja, hiti z nepreglednim in očitno klientelističnim 'osvajanjem položajev' v celotni gospodarski, javni ter državni strukturi, na katero ima vlada kakršenkoli vpliv".
Pospešene menjave na netransparenten način, brez preverljivega postopka, v katerem bi kandidati za odgovorna mesta izkazali strokovnost in druge reference, nadaljujejo zelo vprašljivo kadrovanje, ki ga trenutna vlada izvaja že od svojega nastopa, so prepričani v Liberalni akademiji.
