»Janševa vlada je le delno operativna. Ne more več v celoti izvajati svojega programa in funkcij, zato je ugotovitev, zapisana v enem od časnikov, češ da je vlada klinično mrtva, dovolj dobra prispodoba za stanje, v kakršnem se je znašla,« pravi profesor Pirnat.

Je to, da je Zoran Janković po objavi poročila protikorupcijske komisije, ki ga bremeni nezakonitega ravnanja, zamrznil svojo predsedniško funkcijo v Pozitivni Sloveniji (PS) boljše, kot če ne bi storil nič?

To ni boljše kot nič. To je nič! Če niso izvolili novega predsednika, ki bi dejansko prevzel vodenje stranke, ni to nič. Dokler bo Janković – zamrznjeno ali ne – predsednik PS, toliko časa bo vsakdo, ki bi vodil to stranko, deloval samo po njegovem pooblastilu. Sploh ne vem, kaj naj bi v praksi pomenila zamrznitev funkcije. V PS bi se morali ločiti od svojega predsednika. Zoran Janković bi moral resno odstopiti, ne pa le zamrzniti predsedniške funkcije. To je malce čudaška, da ne rečem smešna odločitev.

Kaj pa njegovo županovanje?

Zlasti županska vloga je tisto, od česar bi moral Zoran Janković odstopiti, kajti tveganja, ki jih je ugotovila komisija za preprečevanje korupcije, niso povezana z njegovo funkcijo vodenja stranke, ampak s funkcijo župana.

Kaj se bo po vašem zgodilo z vlado?

To je v veliki meri odvisno od njenega predsednika. Če se ne bo odločil za to, da postavi vprašanje zaupnice, ali za odstop, je edina alternativna možnost konstruktivna nezaupnica. Ta pa je težavna. Treba je dobiti 46 glasov, kar ne bo lahko, saj je tudi PS obremenjena z istim problemom kot SDS. Neizvedljiva je tudi možnost, ki jo očitno zagovarja Nova Slovenija, da bi SDS dala drugega mandatarja. V tem primeru bi Janez Janša še naprej daljinsko vodil stranko in posredno tudi vlado. A to ne gre. Vodenje PS in SDS bi morale prevzeti nove osebe, kar pa se najbrž ne bo zgodilo v kratkem času, zato je skoraj misija nemogoče v državnem zboru iskati absolutno večino, ki ne bi bila kontaminirana s tem, kar se je zgodilo.

Tri koalicijske stranke so premierja pozvale, naj odstopi, sicer bodo izstopile iz vlade. Državljanska lista je napovedala, da bo to storila prihodnji teden, SLS čez poldrugi mesec, medtem ko DeSUS datuma odhoda ni sporočil. Kaj to pomeni?

Razumem, da organi strank odločajo tako, da še puščajo možnost, da se najde neka rešitev. Sam ocenjujem, da to ni realistično, je pa treba ta odlog razumeti, saj je od volitev minilo komaj dobro leto, poročilo protikorupcijske komisije pa je prišlo zelo iznenada. Gotovo še iščejo in preigravajo scenarije, kaj se bo zgodilo in kako naprej. Gotovo je tudi, da se najbrž težko odločajo za rešitev, ki bi najbolj korenito presekala sedanjo situacijo. To so nove volitve. Sklep, ki ga je sprejela SLS, da bo iz vlade izstopila na začetku marca, če se do takrat nič ne zgodi, pa le podaljšuje sedanjo precejšnjo neoperativnost vlade. Ne znam si predstavljati, kako bo ta nadaljevala reformne procese in kako bo odločala.

Nova Slovenija je edina, ki kljub obremenjujočim ugotovitvam protikorupcijske komisije stoji ob strani premierju...

Mislim, da zato, ker je pri njih tveganje z novimi volitvami še največje, zato imajo pomislek, ali ravnati v smer, ki še hitreje pripelje do volitev. Jasna je tudi velika podobnost programov in velika povezanost s SDS. Spet je očitno delovala psihološka solidarnost, ki pa v tem primeru ni pametna.

Je tehnična vlada mogoča?

Tudi tehnična vlada potrebuje podporo v državnem zboru in glede na trenutne politične razmere ne verjamem, da bi jo lahko dobila. Problem je tudi, kot sem že omenil, kontaminirana podpora. Največji stranki sta zaradi očitkov nezakonitega ravnanja korupcijsko kontaminirani. In tu je ta težava. Tehnična vlada je mogoča takrat, ko vse stranke ugotovijo, da je zanje bolje, da nekdo tretji opravi težko delo. Toda če želi tehnični mandatar delovati verodostojno, mora biti podpora strank, ki jo dobi, kar se da neomadeževana. In če bi tehnični mandatar sprejel podporo, ki je obremenjena s korupcijskimi tveganji, bi bil to poljub smrti. V očeh javnosti bi to škodovalo tudi njemu in mu zmanjšalo avtoriteto, zato ne vidim prave možnosti za tehnično vlado.

A tudi osebe, ki bi to sprejela, ni videti. Omenjali so sicer Petra Kraljiča, ki je ponudbo že zavrnil, poleg tega je že nekoliko v letih, zato ne vem, ali bi opravljal to izjemno stresno in nehvaležno delo. Zelo hitro namreč lahko človek pride na plakate Gotof si, kajti prihaja čas težkih odločitev, živimo pa v realnih razmerah, ko imamo evro in zelo omejene možnosti, kaj sploh storiti za financiranje javnih potreb.

Kaj pa hitro oblikovanje nove, levosredinske koalicije?

Tu je problem Pozitivne Slovenije, po moji oceni tudi Socialnih demokratov (SD), ki želijo v vsakem primeru na volitve. To je razumljivo, saj v tem vidijo svojo priložnost. Mislim, da je levosredinska koalicija misija nemogoče.

Torej bi se morali osredotočiti na predčasne volitve?

Gotovo. Sedanja vlada bi do takrat opravljala le tekoče zadeve. Teoretično je sicer mogoče, da če ena stranka izstopi iz vlade in ima premier polna pooblastila, lahko za določen del ministrov poveri resor drugemu ministru. Toda to velja samo za tretjino ministrstev. Od tam naprej pa ni videti druge rešitve kot tekoče opravljanje poslov. Če bo šlo tako naprej in če bo sledil padec domin, da bodo ministri strank, ki bodo šle iz vlade, odstopali, se ta agonija lahko vleče.

Slovenija bo zaradi trenutne vladne krize v vsakem primeru izgubila najmanj tri mesece. Predčasne volitve bi bile lahko najverjetneje v najboljšem primeru maja, kar za volitve niti ni tako slab čas, je pa vprašanje, kaj v tem vmesnem času. Eden od ključnih problemov je sanacija bank. Zakon je sicer uveljavljen, vendar terja sprejem zelo obsežnih podzakonskih aktov in njihovo izvedbo. Vlada, ki ima polna pooblastila, te lahko sprejme, vendar jih mora med seboj uskladiti. In v teh razmerah ne verjamem, da je to mogoče. Vlada, ki opravlja samo tekoče posle, pa ne more sprejeti tako daljnosežnih uredb, kot jih predvideva zakon o slabi banki, zato ta zakon v bistvu ni izvedljiv. Teoretično je sicer mogoče, da bi se s prestopom nekaterih poslancev v druge stranke takoj oblikovala neka druga koalicija, a ta trenutek si tega ne znam predstavljati. V tem primeru bi morala SD odstopiti od ideje, da gre na volitve, poslanci PS pa bi skoraj gotovo morali izstopiti iz te stranke, morda kakšen tudi iz SDS. Smo v zelo slabem položaju in po pravici povedano ne vidim nobene dobre rešitve. Še najbolj sprejemljive se mi zdijo čimprejšnje volitve.

So bile v Sloveniji politične razmere že kdaj tako kritične, kot so ta trenutek?

Čas pred osamosvojitvijo je bil prav tako kritičen. Resda smo bili Slovenci takrat bolj enotni, a je bila vsaka odločitev tvegana, saj ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo. Zdaj je treba zaupati v ljudi, da bomo vendarle našli rešitve. Sam sem nekaj časa še videl možnost, da bi vlada nadaljevala v isti sestavi, vendar z drugim mandatarjem. Toda to pomeni, da bi se morala SDS takoj odpovedati Janši kot predsedniku stranke. To pa se mi zdi manj verjetno.

Verjamete, da bo Janez Janša državni zbor pozval, naj glasuje o zaupnici vladi?

Težko, saj bi bilo glasovanje o zaupnici najbrž enako, kot če bi odstopil. A zgodi se lahko še marsikaj. Na koncu bo najverjetneje začel še vsak poslanec zase tehtati, kolikšna je verjetnost, da bi bil na predčasnih volitvah ponovno izvoljen. Za kar nekaj od teh, ki zdaj sedijo v parlamentu, je za to malo možnosti, zato so pripravljeni tudi na druge odločitve, samo da bi se izognili predčasnim volitvam.

Oba, ki ju zadeva poročilo protikorupcijske komisije, bi ravnala najbolj modro, če bi resno odstopila z vseh javnih funkcij. Ker pa vztrajata, zastrupljata svoji stranki in hromita delovanje države. Če bi zares odstopila z vseh javnih funkcij in se umaknila v zasebno življenje ter potem – zaradi mene do onemoglosti – izpodbijala poročilo protikorupcijske komisije in dokazovala nasprotno, se lahko vrneta. Bistveno pa je, da zdaj odstopita in se umakneta. A se to očitno ne bo zgodilo. Če bi se, potem obstaja kar nekaj možnosti za hitro rešitev krize: drugačna ali ista koalicija z drugim mandatarjem...

Še vedno menite, da s poročilom komisije za preprečevanje korupcije, ki se nanaša na Zorana Jankovića in Janeza Janšo, ni nič narobe? Nekateri vaši kolegi pravniki ga namreč spodbijajo.

To vem. Gre za vprašanje postopka. Delim sicer mnenje s tistimi, tudi z Matevžem Krivicem, ki pravijo, da je postopek nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev drugačen od tistih postopkov, ki jih ureja 13. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, kjer je govor o načelnih mnenjih in ugotovitvah. Zato se to imenuje poročilo o nadzoru. Res je, da je omenjeni zakon slab in nejasen in bi ga bilo smiselno izboljšati. Vendar ne vidim bistvenih kršitev postopka, zlasti ne ustavnih kršitev. Obema je bila dana možnost, da dokažeta ter preverljivo in kredibilno zavržeta očitke pred komisijo. Zato je v pravnem smislu njeno poročilo veljavno, dokler ga neko sodišče morebiti ne bi odpravi. In kot veljavni akt državnega organa ga moramo šteti tudi za resnično. Glede na podrobnost dokazovanja nimam podlage, da bi dvomil o tem, da so ugotovitve v poročilu resnične.

Kaj menite, kako se bo razpletla politična kriza?

Ker je politično dogajanje stihijsko in odvisno od parcialnih odločitev velikega števila ljudi, so napovedi zelo nepredvidljive. Vladna kriza Sloveniji seveda zelo škoduje. Že samo dejstvo, da smo v krizi, nam bo okrnilo ugled, toda to nikakor ne pomeni, da bi morali zato, da bi ohranili ugled, pogoltniti to, kar je razkrila protikorupcijska komisija. Ne, dolgoročno bi bilo to mnogo mnogo slabše.