Z biljardom smo se Slovenci bolj ali manj pobliže seznanili prek hollywoodskih filmov in se ga drži sloves gostilniškega športa, pri katerem vrček piva vsekakor ne sme manjkati. Klišejsko dojemanje biljarda gre bržčas pripisati poznemu razvoju tega športa pri nas. »Gostilničarji biljard uporabijo kot razvedrilno dejavnost. Podobno kot pikado. Slovenija je tako prvi bum biljarda doživela predvsem po zaslugi filma Barva denarja konec osemdesetih,« pojasni Šulek, ki biljarda ni vzljubil zaradi filmske uspešnice in glavnega junaka (upodobil ga je Tom Cruise), temveč očeta. »Igrati sem ga začel že pri dvanajstih letih, ker je oče delal v eni od biljardnic. Učil me je tudi Jonas Žnidaršič, ki velja za enega začetnikov biljarda pri nas. Prav on je spodbudil ves razvoj in prinesel teorijo iz tujine, čeprav je ob mojih začetkih sam že končeval svojo biljardno kariero. Osnov in pravilnega razmišljanja sem se naučil prav od njega,« se spominja Šulek, ki priznava, da v preteklosti okolje za igranje biljarda za mlade ni bilo najprimernejše.
»Na srečo sem imel ob sebi očeta. Takrat se je v zaprtih prostorih še kadilo, biljardnice so obiskovali raznovrstni karakterji. Zdaj je vse skupaj veliko bolj prijazno, pa ne samo zaradi prepovedi kajenja v prostorih, tudi drugačni ljudje se zadržujejo v biljardnicah.« Prav zato je po mnenju Šulka, ki pomaga v mladinski šoli biljarda, strah staršev, da bi njihovi otroci ob igranju te igre zašli v neprimerno družbo, odveč. Trdi, da biljard še zdaleč ni slaba izbira, saj lahko mladim ponudi ogromno. »Osebno sem tako dobil priložnost, da sem se lahko družil s starejšimi, bolj zrelimi ljudmi, ne samo s svojimi vrstniki. Marsikaj sem se tako naučil in dobil neki dodaten pogled in perspektivo.« Ugotovitvam 30-letnika lahko le prikimamo, saj za svoja leta razmišlja precej bolj zrelo kot nekateri njegovi vrstniki. Šulek se lahko pohvali z večkratnimi nastopi na evropskih prvenstvih, kot največji uspeh pa šteje 5. mesto na evropskem mladinskem prvenstvu in lanski nastop na svetovnem prvenstvu na Filipinih, kjer je v tandemu nastopil z Matjažem Erčuljem. »Deset let sem biljard igral neprestano. V svojih najbolj aktivnih letih sem se z njim ukvarjal tudi do štiri ure na dan. Če bi želel narediti neki preboj in doseči vrhunsko formo, bi se z biljardom moral ukvarjati tudi po sedem ur na dan.«
Te ambicije je Šulek imel, vendar je ocenil, da je tveganje preveliko, in dal tudi zaradi finančne perspektive prednost študiju podjetništva, ki ga je uspešno končal. Biljardu kljub temu ostaja zvest, saj skupaj z očetom vodita biljardnico v Ljubljani. »Na srečo imam to možnost, da delam, kar me veseli, a zdaj biljard jemljem bolj kot hobi. Še vedno hodim na tekmovanja, ampak se zavedam, da po najvišjih mestih ne morem posegati,« pove oče dveh otrok, ki si prosti čas najraje zapolni s partijo šaha ali igranjem pokra.
