Črnomelj. Ko sta Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) in črnomaljska občina leta 2008 odprli prvi del obvoznice od Lokev do sedanjega Secopa, je bila večina prepričana, da bodo čez kakšno leto obvoznico tudi dokončali. A se je zapletlo pri enem od zemljišč, ki je bilo ključno za izgradnjo 1,8 kilometra dolgega odseka od Secopa do Belsada. Tako je trajalo kar tri leta, da so se razpletle pravno-premoženjske zadeve okrog zemljišča, na katerem bo stal steber 90 metrov dolgega viadukta. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano decembra lani. Naložba je vredna sedem milijonov evrov, od tega 85 odstotkov prispeva evropski regionalni sklad, preostalo pa zagotavlja državni proračun.
»Če ne bo večjih zapletov pri oddaji del, bi se lahko gradnja začela v začetku poletja. Trajala pa ne bo več kot dve leti,« pravi direktor DRSC Gregor Ficko. Obvoznica je po besedah županje Mojce Čemas Stjepanovič za Črnomaljce izjemnega pomena, saj bo bistveno razbremenila mestno jedro ter močno olajšala dostop do industrijskih con in mejnega prehoda na Vinici.
Predor pod Gorjanci
Je pa Ficko v Črnomelj včeraj prinesel še eno izjemno pomembno novico tako za Belokranjce kot vse tiste, ki se vsakodnevno vozijo preko Gorjancev. Konec leta je bil namreč sprejet državni prostorski načrt za 34 kilometrov dolgo prvo etapo južnega dela 3. razvojne osi, to je štiripasovne hitre ceste, ki bo potekala od vzhodnega avtocestnega priključka pri Novem mestu do Malin, vključno z zahodno novomeško obvoznico in 2,3-kilometrskim dvocevnim predorom skozi Gorjance. »To je prvi državni prostorski načrt na celotni trasi od avstrijske do hrvaške meje. Trenutno potekajo študije faznosti izgradnje,« je povedal Ficko.
Velikanski projekt, ocenjen na 700 milijonov evrov, bo po njegovih besedah uvrščen v finančno perspektivo 2014–2020, vendar ga ne bo mogoče financirati zgolj z evropskimi in državnimi sredstvi. »Brez kreditnih angažmajev verjetno ne bo šlo. V Evropi in svetu so banke, ki sofinancirajo take projekte,« razmišlja Ficko. Letos naj bi direkcija začela odkupe zemljišč in parcelacijo, v letu 2014 ali 2015 pa bi lahko začela gradnjo. Prvi bo na vrsti obroč okrog Novega mesta.
Nova cesta, nova delovna mesta?
»Mnogi investitorji mi pravijo, da je Bela krajina zanje predaleč od avtoceste. S 3. razvojno osjo se ji bomo končno približali. Najpomembnejši za nas pa je zagotovo predor skozi Gorjance,« pravi Čemas-Stjepanovičeva, ki upa, da bodo boljše cestne povezave prinesle tudi nova delovna mesta v občini, kjer je brezposelnost že več kot 18-odstotna.
Do konca letošnjega leta naj bi bil po Fickovih napovedih sprejet tudi državni prostorski načrt za srednji del belokranjske 3. razvojne osi od Malin do priključka Črnomelj jug, tretji del do meje s Hrvaško pri Vinici pa je še v začetni fazi prostorskega načrtovanja, saj je treba najprej urediti meddržavne formalnosti. Po Fickovih besedah bi lahko bila Bela krajina do leta 2020 že povezana z avtocestnim omrežjem.
