»Starost je žalost« pravi ljudski rek. Drugi bi rekli, da je starost nekaj žlahtnega, kajti takrat človek dejansko ve, kako deluje svet. A ta svet se danes obrača tako hitro, da mimogrede povozi malce bolj konservativnega človeka. Danes ta svet enostavno sili vse, da se sproti seznanjajo z vsemi novostmi, ki jih dobesedno bruha takšna ali drugačna industrija na trg. In kje bi se to bolje poznalo kot na cesti. Promet je vedno gostejši, prometnih znakov je za cele gozdove, da o semaforjih niti ne govorimo, svoje dodajo še nestrpni in nad vsem življenjem razočarani vozniki in voznice, ki nimajo več posluha za nikogar. In v tem svetu naj se nekako znajde nekdo, ki ima sicer že dolga desetletja vozniški izpit, a takrat ni bilo na cesti takega prometa, ljudje pa so živeli drugačno življenje.

Slovenski narod se stara, to je dejstvo, s tem sledimo drugim evropskim trendom in ga tudi presegamo, saj je bilo po statističnih podatkih leta 2010 pri nas dobrih 338.000 oseb oziroma 16,6 odstotka prebivalstva starejšega od 65 let, kar nas uvršča med zelo staro prebivalstvo (meja je 10 odstotkov). Pri projekcijah, med drugim po Europop2008, pa se nakazuje, da bo v letu 2020 celo vsak peti prebivalec starejši od 65 let, leta 2050 vsak tretji, v tem času pa bo celo 12 odstotkov prebivalstva starejšega od 80 let. Zato je povsem logično, da je (in tudi bo) na cestah vse več starejših voznikov in voznic, ki se nekako spopadajo z vsakodnevno živčnostjo in gnečo. Ti tako ogrožajo sebe in druge, pa naj se to sliši še tako brezčutno.

Starejši vozniki so previdni vozniki

Kdo je torej »starejši voznik«? Po teh merilih je to vsak voznik, starejši od 65 let, a zakon jih posebej ne omenja, kajti »voznik je lahko voznik, dokler je varen voznik«. Tako je bilo v letu 2010 v Sloveniji 1,298.531 veljavnih vozniških dovoljenj kategorije B, 167.280 voznikov pa je bilo starejših od 65 let. Tako je delež »starejših voznikov« v Sloveniji pred dvema letoma znašal 12 odstotkov. Med vsemi prebivalci, starejšimi od 65 let, pa ima skoraj polovica vozniško dovoljenje, še leta 1995 je bil ta delež 15 odstotkov, v letu 2000 22 in v letu 2004 29 odstotkov. Trend je torej več kot očiten.

»Starejši smo previdni vozniki. Prepričana sem, da povzročimo redni vozniki manj nesreč kot mlajše generacije. Ko so začeli mlajši vozniki nestrpno trobiti za menoj, sem se zavedla, da sodim med starejše. Nedvomno starost vpliva na našo sposobnost hitrega odziva na nepredvidena stanja na cesti, vendar ne pri vseh enako. Že podatki, ki sem jih naštela zgoraj, kažejo, da so med nami velike razlike. Ker je večina starejših dokaj kritična do svojih sposobnosti, počasi opuščamo redno vožnjo z avtomobilom in ga uporabljamo le tedaj, ko je nujno. To pa nas dela na cesti med novimi avtomobili in motorji negotove, nerodne, včasih tudi nevarne za lastno in tuje zdravje,« pravi Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije.

Mobilnost je za starejše, vajene nekega določenega življenjskega sloga, izredno pomembna, saj v domovih za starejše živijo le štirje odstotki starejših od 64 let, mnogi pa se vseeno počutijo odrinjene od dogajanj tako v družini kot v družbi na splošno. Zapeljati se nekam po svoji volji, na obisk, po nakupih, se za pot odločiti takoj in tisti trenutek, to je navsezadnje tudi pravica starejših. A uskladiti to pravico in tudi moralno-etična načela ter varnost v prometu pa ni tako lahko, a tudi ne nemogoče. »Očitno je, da starejši predstavljajo problem mobilnosti in ne varnosti. Rešitev se torej ne kaže v omejevanju njihove vožnje, razen ob medicinski kontraindikaciji, ampak predvsem v oblikovanju prijaznejšega cestnega in avtomobilskega okolja, takega, ki bo bolj prijazno do voznikov, ki bo omogočalo popravljanje napak in lažje prilagajanje zahtevam sodobnega prevoza,« razmišlja prometni psiholog Marko Polič.

V zgodnjih šestdesetih letih so najbolj varni

A zakaj naj bi bili, tako pravi ljudski jezik, starejši vozniki bolj nevarni? Z leti se namreč poslabšajo določene telesne in tudi umske sposobnosti vsakega človeka, svoje dodajo še kakšne bolezni in cela vrsta drugih dejavnikov, razen komunikacijskih motenj in motenj dojemanja prostora okoli sebe so z leti vedno bolj na udaru spomin, vid, sluh in še bi lahko naštevali. To nam je dala mati narava s starostjo, tako denimo ostrina vida 60-letnika znaša le še 74 odstotkov in pri 80-letniku celo le 47 odstotkov vidne ostrine zdravega mladeniča. Oži se vidno polje, zmanjša se sposobnost zaznave prostora, sposobnost prilagajanj na trenutne razmere, hitrega odzivanja na določene nepričakovane situacije na cesti, podaljša se čas zaznave. Spremembe vida v mraku so starostne in se razvijajo počasi po štiridesetem letu, zato se vozniki hibe pogosto niti ne zavedajo.

Nevarnost, da so starejši vozniki motornih vozil povzročitelji prometnih nesreč, se povečuje po njihovem 65. letu. Pri starosti med 74 in 85 let je njihovo povprečje 3 smrtne žrtve na 161 milijonov prevoženih kilometrov in je s tem enako povprečju mladih voznikov. Pri 85 in več letih pa povprečje zraste za skoraj štirikrat nad raven, ki jo poznamo pri mladih voznikih, pravijo podatki ameriškega avtomobilske združenja AAA. Po drugi strani pa je njihova študija pokazala, da so vozniki v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih starosti med najbolj varnimi vozniki na cesti, v poznejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo. In težave so tu.