Pa se je medtem zgodil čudež. Stranka je propadla, razpadla. Tudi zato, ker njeni vidni člani niso vedeli, da je vsak med njimi v veselem decembru pred letom ali dvema pojedel nekaj kilogramov bifteka. Tako so kazali pač računi, tako je delovala (in jedla) stranka proračun v Kranju! Zato so se tisti, ki naj bi jedli, a niso »niti bifteka jedli niti videli«, uprli. Predvsem zato, ker se jim na sedež stranke v Babni vrt pod gore ni dalo hoditi že prej. In tako nikdar na sedežu stranke niso niti bili. Še več: nikoli niso imeli niti skupščine, kongresa in podobnih nepotrebnih sestankovanj. Dobili so se, štirje, pet, deset ljudi in odločili in odločali. Stranka je cvetela, dobivala mestne dotacije na račun, predsednik je predsedoval, župan pa… kaj to njega briga. Njega so pač kandidirali, zasluge pa so šle seveda njemu. In županski stolček tudi. Zdaj pa je njegova (vsaj izvorno, prvinsko) stranka propadla. Ostal je le še predsednik, preostali trije, štirje, pet, deset… bivših podpornikov in članov in veljakov pa ima že novo stranko. S prejšnjo nočejo imeti nič, če pa še mesa niso zastonj jedli!

Župan gorenjske prestolnice je molče prebavil poslovanje stranke, ki ga je kandidirala. Nič ni rekel, ko je stranka razpadla. Nič ni rekel, ali se čuti še vedno župana stare, propadle ali nove, spet k našim ljudem na vasi obrnjene stranke. Ker kdor molči, desetim odgovori. In kaj več jih v prejšnji stranki ni bilo, za novo bomo pa še videli.

In kdo nadzoruje take stranke? Je kdo, ki vpraša, kako deluje stranka brez organov, izvoljenih ljudi, brez finančnega nadzora, brez evidence članstva? Je morda policija preverila, kje je dejansko končalo davkoplačevalsko meso, ki naj bi ga pojedli politiki te stranke? Ne, vse je potihnilo, nova stranka pa bo kmalu podedovala košček oblasti in morda tudi župana.

Je pa res, da bi prvi o stranki, ki leta in leta deluje kot »orkester enega človeka«, lahko kaj vprašal tisti, ki nadzoruje porabo mestne blagajne. Tisti, ki bi ga moralo morda zanimati, kako deluje »njegova« stranka in ji občina vsak mesec plačuje iz žepov vseh njeno dotacijo. Tu pa nastopi zadrega. Naletimo na istega človeka, namreč župana. Bo zdaj pljuval v korito, iz katerega je jedel (ne dobesedno, oprostite)? Bo zdaj zganjal pogrom nad tistim, ki mu je pomagal na stolček?

Stara je uganka, kdo brije brivca. V našem primeru gre za kvadraturo kroga, kjer v središču vedno ostane tisti, ki vse to plača. Kajti, ne smemo pozabiti: Stranka za napredek krajevnih skupnosti že z imenom pove, kaj je smisel in vsebina njenega obstoja, kajne? K sreči župan ostaja. In če je bilo v Butalah v navadi, da je bil župan tisti, v katerega brado je zlezla občinska uš, bo v Kranju treba zadevo obrniti. Tista stranka bo prava, kamor bo zlezel – župan.