Telo je treba navaditi na mraz

Sportni vestnik

Končno so v nedeljo 21. februarja videli tudi Ljubljančani, kako se igra hokey. Hokey je igra na ledu, podobna nogometu, vendar veliko zanimivejša in se igra v silnem tempu. Vse scene se odigravajo tako hitro, da je skoraj nemogoče slediti poteku. V prvi tekmi je nastopilo eno najboljših evropskih moštev, celovški KAC. Zmagali so nad domačim moštvom z 12:1, kar je za naše igralce časten rezultat. Igrali so prvič res hokey. Prva je hokey vpeljala v naši državi SK »Ilirija«. Ker je to krasen in lep sport, ima tudi pri nas bodočnost, rabimo pa brezpogojno drsališče z umetnim ledom. (...)

Ilustrirani Slovenec, leto 8, št. 10, 1932

Zima in zdravje

Ljubljana, 22. januarja. O vplivu smučanja in zimskega sporta vobče na zdravje ter o načinu, kako se varujemo prehlada, je snoči predaval predsednik JZSS dr. Pirc, znani naš športni delavec, organizator in zdravnik. Predavanje se je vršilo ob 20. v dvorani Delavske zbornice in žal ni bilo tako obiskano, kakor bi predavatelj in predavanje zaslužila.

Uvodoma je predavatelj povdarjal, da se ljudje strašno boje zime. Zima in zdravje – kakšno nesoglasje – si misli marsikdo. Zima in bolezen, to se bolj ujema. Saj je res, da vse toži o prehladu, o mrazu, vse kašlja, smrka in kiha. Ljudje zapirajo okna, jih zadelavajo, kurijo močno po stanovanjih, se oblačijo v topla volnena oblačila itd. – pa vendar kašljajo in kihajo. (...) O tem bi se dalo marsikaj povedati, gotovo pa je, da so pojmi glede prehlajenja zmedeni. Predavatelj je navedel vzroke prehlajenja. Eden glavnih vzrokov je prevelika izguba telesne toplote na enem delu telesa. Če koga močno zebe, mu pobledi koža. Iz nje je izginila kri, ker se je ohladila. Iz telesa sicer ni izginila, pač pa se je umaknila v notranjost, ohladila tudi notranje organe in jih s tem oškodovala. Pojavi se prehlad, čigar sedež so navadno dihalni organi, t. j. nos, žrelo, sapniki in pljuča. Ohlajeni organi so malo odporni in bolj dovzetni za bolezni, za vnetja ali katare in ljudje, ki so ob času ohladitve notranjih organov imeli v sebi kužne kali, obole. Bolezen se torej pojavi kot posledica združenega učinka delovanja kužnih kali v glavni vlogi in prehlajenja ali ohlajenja notranjih organov v podrejeni vlogi. Bolezen je vnetje ali katar, prehlajenje pa je notranja priprava za nastanek tega vnetja. (...)

Obširno je predavatelj pojasnjeval, kako se je treba varovati prehlada. (...) Mnogo večjo sigurnost za očuvanje zdravja pozimi pa nam dajejo indirektna sredstva, ki so obsežena v raznih utrjevalnih metodah. Utrjevanje je zabranjevalna metoda, ki je že v rabi več tisoč let. Telo je treba navaditi na mraz in spremembo toplote in s tem otopi ali se pa popolnoma odstrani škodljivi učinek vplivov na naše telo. Kot najvažnejši faktor za utrjevanje zdravja je bivanje v zimskem podnebju in gojitev zimskih sportov.

Ven v naravo! odmeva danes klic po vsem kulturnem svetu, ne glede na letni čas ali na vreme. Kulturni človek čuti potrebo po svežem zraku. Človek, ki sedi doma v zakurjeni sobi, v kavarni ali gostilni, se seveda ne odpočije in ne utrdi, pač pa to stori edino v prosti naravi. (...)

Bivanje v zimski naravi seveda ugodno vpliva na telo, posebej tudi na ožilje, zlasti pa na kožne krvne cevi. Razne prednosti zimskega zraka se seveda še bolj pokažejo, če se pridruži svežemu zraku še gibanje. Zato je zimski sport za vse ljudi izvrstno ohranitveno in osvežujoče sredstvo, v največji meri pa velja to za smučanje, ki je kralj zimskega sporta. Predavatelj je omenjal vpliv smučanja in navajal med drugim, da ugodno vpliva na dihalne organe ter poveča razteznost in elastičnost pljuč. Izredno krepi tudi živčevje, ugodno pa tudi vpliva na mišičevje, okostje in vezi. Predavatelj je priporočal tudi zimske peš izlete in zaključil svoje zanimivo predavanje z željo, da bi tudi letošnja zima razširila svoj blagodejni učinek na čim večjo množico svojih čestilcev. (…)

Slovenski narod, 22. januarja 1932

Moda v snegu.

Zimski sport se je v zadnjih letih tako razširil kakor komaj še kateri drugi sport.

Drsanje, sankanje, smučanje je postalo geslo za najširše kroge.

Včasih je veljalo kot pravilo, da se treba obleči za sport in izlete kar se da zanemarjeno. Sedaj temu ni več tako. Vsekakor se tudi sedaj nihče ne bo oblekel za sport tako kakor za salon, toda eleganca je postala pravilo tudi za športno obleko.

Odkar je pleteninska industrija tako visoko napredovala, je temu pravilu prav lahko ustreči, ne da bi izgubili iz vida drugo pravilo, da mora biti športna obleka topla in trpežna in napravljena tako, da v nobenem pogledu ne ovira gibanja. Moderne pletenine zadovoljujejo v najvišji meri vsem tem zahtevam.

Ilustrirani Slovenec, leto 5, št. 3 1929