Fudžimoto je zdaj že doma, kjer sicer ni požel večje medijske pozornosti, zato pa več kritik na spletu zaradi »neodgovornega, neumnega in nesramnega obnašanja«. Nekateri so se pri tem spomnili nesrečnega japonskega backpackerja, 24-letnega Šoseja Koda, ki so ga pred osmimi leti obglavili skrajneži v Iraku, ter skupine drugih mladih Japoncev, za katere se je ugrabitev v Iraku srečno končala. Takrat so jih zvečine označevali za prestopnike, ki s svojimi egoističnimi nastopi spravljajo v težave samo japonsko vlado. Toda takrat je skupina mladih Japoncev imela svetel cilj – vzpostaviti neprofitno organizacijo za pomoč iraškim otrokom ulice. Fudžimotu, ki je že lanski dopust preživel v Siriji, Jemnu in na kairskem Tahrirju, vlada v Tokiu še ni posvetila večje pozornosti. Sam trdi, da s strašljivim turizmom razbija osamljenost, saj je »ločen, brez družine, brez prijateljev in brez dekleta«. »Ljudje na Japonskem me morda sovražijo, sem pa dobrodošel v Siriji,« je po vrnitvi zapisal na facebooku.
Vojni turizem osamljenega Japonca
Dolgočasje je strašna stvar in Japonci, ki večino delovnih let preživijo v eni službi in se pri tem samoomejujejo pri dopustih in prostočasnih aktivnostih, včasih pri razbitju monotonije tudi pretiravajo. Če jim pri tem nesrečno ne pomaga narava, kot pri lanskem potresu in cunamiju, ki je verižno zanetil še jedrsko katastrofo v Fukušimi, poskusijo še kako drugače. Tošifumi Fudžimoto, naveličan voženj tovornjaka, ki bi se marsikomu v današnjem prometu že zdele dovolj adrenalinske, se je zdaj znašel kot novica v mnogih svetovnih časopisih, ko ga je prva odkrila tiskovna agencija AFP kot »vojnega turista« v Siriji. Enotedenski dopust si je zamislil v Alepu na severu Sirije, ki ga neprestano obstreljuje Asadova vojska: najprej si je kupil letalsko vozovnico do Turčije za nekaj manj kot 2000 evrov, nato pa v japonski vojaški uniformi »oborožen« z dvema fotoaparatoma in videokamero odkorakal na frontne linije. Brez čelade in zaščitnega jopiča, ker sta bila zanj »pretežka in nepotrebna«, je dokumentiral svoje dnevne dogodivščine in jih shranjeval na facebook. »Je zelo vznemirljivo, adrenalin pa se sprošča s polno paro,« je zaupal poročevalcu AFP, ko mu je kazal fotografije nasmejanih otrok na eni strani ter ranjenih upornikov na drugi.
