Vsakdo izmed nas vedno neizogibno podcenjuje število neumnih osebkov v obtoku.

Neumna je tista oseba, ki povzroči škodo drugi osebi ali skupini oseb, ne da bi sočasno pridobila kakšno korist zase, ampak utrpi celo škodo (zlato temeljno pravilo).

Osebe, ki niso neumne, vedno podcenjujejo škodljive moči neumnih oseb. Ne neumni zlasti nenehno pozabljajo, da se povezovanje ali sobivanje z bedaki povsod in vselej, v vsakih okoliščinah, skratka vedno, izkaže za zelo drago napako.

Neumna oseba je tip osebe, ki je najbolj nevaren. Neumnež je nevarnejši od lopova.

Carlo M. Cipolla: Alegro ma non tropo, Temeljni zakoni človeške neumnosti

Knjiga že pokojnega italijanskega zgodovinarja ekonomije Carla M. Cipolle Allegro ma non tropo je duhovita in pronicljiva reciklaža civilizacijskih zakonitosti in neumnosti. Vsebuje dva eseja: Vloga začimb/popra v gospodarskem razvoju srednjega veka in Temeljni zakoni človeške neumnosti. Ko sem jo pred leti odkrila, me je z gromkim smehom spravljala do skrajnih fizičnih meja vzdržljivosti. Hvala Nedi Pagon za eno izmed mnogih odličnih knjig, ki jih imamo po njeni zaslugi. Opremila nas je za vsak dan branja. Za vse situacije. V teh dneh, namesto da buljim v teve in e-časopise, bi svoj čas koristneje uporabila ob branju, ki reciklira, secira, poglablja in nadgrajuje vse to, kar se dogaja v vladnih palačah, na ulici in vsepovsod drugod. Cipolla je osebe (inteligenten, naiven, lopov, neumen, neučinkovit/nemočen) grafično porazdelil in utemeljil, v sižeju (povzemam po Nežmahovi recenziji knjige, Mladina, 2003): Kdor opravi dejanje, ki napravi korist njemu in izgubo nekomu drugemu, je lopov. Kdor opravi dejanje, ki opravi korist njemu in drugemu, je inteligenten (ta je redka in presežna). Kdor opravi dejanje, ki povzroči izgubo njemu, dobitek pa nekomu drugemu, je omejen. Kdor pa opravi dejanje, ki povzroči izgubo tako sebi kot drugemu, je neumen.

Kako neki bi Cipolla na današnjih primerkih, vsak dan več jih je, opisal stanje pod Alpami? Bil je temeljit, tako da lahko zgolj sproti laboratorijsko diagnosticiramo pravilnost njegovih trditev. Zmes pronicljivosti, odlične diagnoze stanja, znanja, duha in duhovitosti je nekaj, kar v politični klimi pogrešam. Ljudje, ki vse to premorejo, obstajajo, jih berem, srečujem in se plemenitimo. Četudi se zdi, da gre za dovolj prepoznan širši fenomen, kaj kmalu ugotovim, da gre za izolirano peščico pametnih in duhovitih v vse bolj rastoči masi neumnih. Pardon, slednji so samo bolj glasni, izpostavljeni in medijsko zastopani. Govorim o eni od slovenskih republik, predvsem pa o (ne)izvoljenih in oprodah. Hudičevo resni, predvidljivi in dolgočasni so. Vsak dan se prekašajo v nesramnih in neumnih izjavah. Njihova vztrajnost v izjavah, stališčih je neomajna – kot pri zanemarjenih bulmastifih. Tam, kjer bi bilo dobro, da so pametni, etični, so nesramni. Zamudijo enormno priložnosti, da bi bili tiho. Boji za interpretacijo demonstracij s strani politikov in vidnih drugih predstavnikov, demontaža komisije za preprečevanje korupcije, čivki namesto dialoga, argumentacije, analize, javne razprave dnevno bruhajo iz teh, po Cipolli, lopovov. Ali neumnežev. Nas vsak dan delajo bolj omejene? Kronist neumnosti bi omahnil, preveč je vsega in ni veselo. Nedolgo nazaj bi bilo vse, kar se sedaj dogaja, nepredstavljivo.

Recimo: izjava o povezanosti tajkunov, demonstrantov, ena od številnih cvetk, ki ji takoj sledi veliki intervju o režiji upora s strani eminentne cerkvene osebe. Sledi izjava nevemkogaže o politični motivaciji komisije za preprečevanje korupcije. Ker mu ni všeč, kar so ugotovili v primeru Janše in Jankovića, se sprašuje o legitimnosti, ustavnosti, namesto da bi se spraševal, kako ustavno je mnenje ustavnega sodišča o referendumih. Gregor Golobič je bil politično mrtev, ker je Financam nekaj zabrusil o tistem slovitem deležu v Ultri, ki ga je prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. Na načelno mnenje komisije o spornem najemu NPU je Katarina Kresal odstopila. Malenkosti, kajneda, v primerjavi z zadnjimi dogodki. Če bi omenjena storila, kar naj bi dvojec J-J, bi z druge strani padale patrie. Z neba, iz teveja in vseh preostalih črnih lukenj. Takih in podobnih neumnosti in bolanosti je vsak dan več. Tiste izpred nekaj dni so že v podzavestni reciklaži in predvsem prebavnem traktu spomina zlatih ribic.

Demonstranti s transparenti seveda pričajo o nasprotnem. Tam je veliko duha in duhovitosti. Izjave zadnjih dni bi morale poskrbeti za dvojni odmerek dosedanje prisotnosti. Izjave nekaterih vladnih predstavnikov in njihovih oprod so neumestne, neumne, brez duha, kaj šele duhovitosti. Oni to počno s peno na ustih.

Če samo ošvrknem svoje področje kulturo, umetnost – od vodilnih vsak dan bolj priznano na grozljiv način – je katastrofalno, kako se Janez Janša vtakne v pismo štirih organizacij. Še večja nebuloza se je zgodila vsem, ki delajo po avtorskih pogodbah. Odpreti moram nov račun (dodatni stroški), praviloma bodo od vsakega honorarja trgali za prispevke. Se pravi, profitirale bodo banke za dodatno vodenje novega računa, trenutna pokojninska blagajna in še manj bomo zaslužili ob dodatnih obdavčitvah. Te naj bi sicer plačal delodajalec, halo? Lopovi, bi zamahnil Cipolla in še dalje risal graf o vseh čudežnih človeških primerkih.