Ponovil je že znane očitke na račun Nemčije in "vlade profesorjev". Kriza je bila mednarodna, neodvisna od razmer v Italiji, vlada profesorjev pa se je nanjo slabo odzvala, je dejal Berlusconi.
Leta 2009 so bile restavracije v Italiji še vedno polne, počitniške in praznične lete je bilo komaj mogoče rezervirati, potrošnja ni upadala, podjetja pa so rasla, je nanizal.
Na opozorila enega najbolj znanih italijanskih televizijskih voditeljev Micheleja Santora, da je leta 2009 že ves razviti zahodni svet potonil globoko v finančno-gospodarsko krizo in kako da tega ni opazil, se Berlusconi ni odzval.
Nemčijo oziroma nemške banke je znova izpostavil kot tiste, ki so z množično prodajo italijanskih obveznic povzročile finančno krizo v državi. Pri tem se je tudi zapletel, saj je kot naročnico prodaje sprva označil nemško centralno banko Bundesbank, nato pa nemško banko Deutsche bank.
Krizo je prevalil tudi na Evropsko centralno banko (ECB), ki da bi morala garantirati za javne dolgove vseh članic evrskega območja, po vzoru ameriških Zveznih rezerv, sicer da obstaja verjetnost izstopa nekaterih držav iz območja.
Če bi Italijani na referendumu glasovali o izstopu iz Evropske unije, bi večina glasovala proti Evropi, je prepričan Berlusconi.
Precejšen del pestrega soočenja med dolgoletnima nasprotnikoma Berlusconijem in Santorom se je odvijal okoli davčne politike, ki je osrednji del siceršnje volilne kampanje pred februarskimi parlamentarnimi volitvami.
Berlusconi je namreč napovedal znižanje in delno odpravo davka na nepremičnine za najrevnejše, čeprav so njegovi poslanci uvedbo tega davka podprli v tehnični vladi Maria Montija in je takrat sam dejal, da gre zgolj za uvedbo davka, ki ga je v podobni obliki načrtovala že njegova vlada.
Berlusconi je ponovil še znane očitke na račun komunističnega sodstva in levičarskih tujih medijev, poudaril, da Italiji ni mogoče vladati zaradi prevelikega števila strank v koalicijah in več sto dni trajajočih postopkov sprejemanja zakonodaje.
Oddaja se je končala z ostrim besednim dvobojem, ki je skorajda prerasel v fizični obračun med voditeljem in Berlusconijem.
Parlamentarne volitve bodo v Italiji 24. in 25. februarja, trenutno pa stranke prijavljajo svoje kandidatne liste.
Agencija za telekomunikacije, ki bdi nad spoštovanjem novih pravil o zagotavljanju enakega dostopa političnih strank do televizijskega pokritja, je v poročilu opozorila na neenakopravno obravnavo glavnih protagonistov.
Po ugotovitvah agencije se na dnevnih poročilih javne televizije Rai, na zasebni televiziji La7 in v dnevnih poročilih zasebne televizije Sky največ pojavlja Monti, medtem ko zasebna televizija Mediaset največ časa namenja Berlusconiju, ki je sicer njen lastnik. Oškodovane pa so predvsem manjše stranke.
